Vas Klanec pri Kozini leži v severovzhodnem delu Istre, v dolini pod Kozino in Slavnikom, na nadmorski višini 412 m. Vas se razprostira v dveh krakih pod gričem s cerkvijo Sv. Petra, pred njo pa rasteta dve mogočni lipi. V bližini vasi sta dva izvira potoka Glinščica. Potočka iz obeh izvirov se pod cerkvenim gričem združita v vodotok Glinščica, ki nato teče v mirnem teku po spodnjem delu (kraku) vasi, ob dveh vodnih zbiralnikih in se pod klanškim mostom v strmem padcu (slap pod mostom) spusti v sotesko Botač (ostanki mlinov). V zaselku Botač prečka državno mejo ter nadaljuje pot po čudoviti kanjonski dolini, naravnem parku Doline Glinščice (Wikipedija) in se nato izlije v Tržaški zaliv. http://www.riservavalrosandra.it/. Skupna dolžina vodotoka Glinščica, od izvira v Klancu do izliva v Tržaški zaliv pri Žavljah, je cca 12.100 m.

Vas se nahaja v dolini na flišni zaplati. Severni del doline oz. potok Glinščica predstavljata naravno geografsko mejo Istrskega polotoka, ki se začne pri Žavljah v Italiji, se vzpne pri Boljuncu na Botač in Podgorsko planoto, zaokroži Slavniško pogorje in se po Podgrajskem podolju (cesta Trst - Reka) spušča v Kvarnerski zaliv.

Nad vasjo potekajo glavne prometne žile iz notranjosti države proti Istri in v obratni smeri.

Zemljevid zaselka Klanec pri Kozini z okolico (povečava s klikom)
- GPS navigacija:
N 45° 35,696'
E 13° 55,508'
VREME vremenska napoved

Film GLINŠČICA (oglej si s klikom na strani MMC od RTV SLO)
Gozdovi slovenije: Kraška gmajna (oglej si na strani MMC od RTV SLO)

Če se pelješ s Kozine proti Kopru in po petsto metrih zaviješ desno, si v nekaj minutah v Klancu. Ne vidiš ga, dokler nisi na mostu. Ko pa prevoziš most, si že med hišami. Cesta teče brez kakih strmin in vzpetin. Nobenega klanca ne prevoziš, in vendar se vas, kamor si se pripeljal, imenuje Klanec. Zakaj tako? Uganko je tudi meni komaj nedavno razrešil Ivan Metlika (pokojni), po domače Krznar, ki stanuje skoraj pod mostom.
Edina cesta, ki je iz Rižanske doline ob Črnem kalu in Petrinjah peljala skozi Klanec, se je kmalu za Krznarjevo hišo vzpela zares strmo. Konji in voli takratnih vpreg so morali napeti mišice ko tetive in usločiti hrbte. Ob rezkem pokanju bičev, ob zadirčnem vpitju voznikov in le s skrajnim naporom sil je vprežna živina potegnila težko naložene vozove po klancu navzgor in po zložnejši poti dalje proti Kozini. Zdaj, dragi bralec, z mano tudi ti veš, zakaj se ta kraj imenuje Klanec.
Za vas je bilo v rabi še drugo ime: Sv. Peter na modrasu! Nenavadno ime! Potrebno je bilo zateči se k legendi, da bi ga mogli vsaj za silo razložiti. Legenda pravi: Na griču nad vasjo, kjer je pozneje zrasla klanška cerkev, se je pod košato lipo sončil strašen, naravnost pošasten modras. Izpil je bil že vso vodo Klanške doline (dolina je bogata z vodo) in grozil, da bo v svoji nenasitni žeji izpil še vodo reke Rižane. Ljudje bližnje in daljne okolice so se prestrašeni posvetovali, kaj bi ukrenili proti skupni nevarnosti. Zedinili so se, da za ta boj izberejo samega nebeškega ključarja, apostola sv. Petra. S svojimi ključi, ki jim je že v naprej zagotovljena zmaga, naj bi Peter mojstrsko in smrtonosno česnil po glavi pošastno golazen. Zgodilo se je, kakor so pričakovali, in vsa okolica je prosto zadihala. Iz hvaležnosti so ob lipi sezidali cerkev in ji dali patrona apostola sv. Petra.
Tako legenda razlaga naziv "Sv. Peter na modrasu", ki je drugo ime za Klanec.
Od Klanca proti Prešnici, Kozini in Dragi je strnjen kraški svet, kaj primeren za vsakovrstno strupeno lazino. Tako postaja bolj razumljiva legenda o modrasu, ki se sonči pod lipo; razumljiva in verjetna pa postaja tudi zgodba o zaselku Trepce, ki ga ni več.

(Zapisal klanški župnik in pesnik Alojz Kocjančič - objavljeno v Družinski pratiki, 1980 in v knjižici: Ljudi opeval sem vode in skale)

Pogled na vas z jugo-vzhodne strani foto:Bogdan Martinčič, 2009)

Nekdanji pogled na vas s cerkvenega griča v smeri Kozine, Foto: Bogdan Metlika, leto posnetka?(arhiv Darinka Lovrečič)

Nekdanji pogled na vas iz zahodne strani. Desno na hribčku stoji cerkev sv. Petra s stoletno lipo, v ozadju je najvišji hrib Reva (587m), pod njim potekajo prometne poti, ob njih so vidni nekdanji vaški pašniki, v ospredju je bivše poslopje Bolčičeve gostilne, pred njim pa ohranjeni zaščiteni platani. Foto: Bogdan Metlika, leto posnetka? (arhiv Darinka Lovrečič)

Nekdanja panorama vasi s ceste pri klanškem mostu. Na fotografiji se lepo vidi oba bazena - kala tik po prenehanju črpanja vode na Kozino.

Na zgornjih fotografijah se lepo vidi, nekdanja zavest vaščanov do urejenosti okolja in vasi, ki se jo sedaj zanemarja. Foto: Bogdan Metlika, leto posnetka?(arhiv Darinka Lovrečič) Starejše panorame posnete v mojih mladih letih (okoli leta 1958) sem priložil, ker v današnjem času, zaradi zaraščenosti, ni možno posneti vasi v vsej njeni lepoti in razsežnosti - Bogdan Martinčič

Panorama vasi nad mostom 2007 (odpiranje s klikom na sliko in z markerjem v sliki vlecite levo/desno)

Panorama pred cerkvijo, 360 stopinj, leto 2007 (predvajanje z

, z markerjem v sliki vlecite levo/desno)

Predsednik KS je Milan Rudež, GSM: 040 512 917
članica Helena Borg helena.borg@amis.net

KS Klanec se iskreno zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri gradnji doma z delom ali z donacijo.

Devetminutna reportaža o vaških drevesih je RTV SLO predvajala 8. maja 2011 v oddaji NA VRTU.
O lipi je povedala ga. Mirjam Grkič iz ZAVODA ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE, OE Nova Gorica, nastopila je takrat 89 letni bivši gozdar in lovski čuvaj g. Jože Rudež in moja malenkost (Bogdan Martinčič). Spraševala nas je novinarka TV Slovenija - Regionalni RTV center Maribor, Dragica Vujanovič. Vse to (in moje jecljanje) je zabeležila simpatična snemalna ekipa TV Maribor.
Fotografije s snemanja reportaže v Klancu pri Kozini, dne 21. 4. 2010 (foto: Bogdan Martinčič)

KS Klanec je uredila vaške poti v okolici vasi in očistila potok Glinščico, zamenjala ograje na mostovih čez Glinščico, obnovila mostič in brežine pod klanskim mostom. Naslednja zadolžitev bi bila ureditev celotne vaške kanalizacije (povezati se z italijansko stranjo, saj se vse steka k njim po reki Glinščici), obnovitev "pompe" z okolico (bazenoma), ureditev nevarnega križišča pod Kozino z omogočeno peš in kolesarsko potjo pod viaduktom proti Kozini ter očistiti nesnago v vasi in okolici. Upoštevati omejitve hitrosti, itd...

Žal kulturna in tehnična dediščina sramotno propadata pred našimi očmi (na fotografijah so:

Vas je bila v prejšnjih časih zelo lepo urejena in čista. Domačini so izredno lepo skrbeli za okolico svojih domov, imeli so res drugačen odnos do lastne vasi in njene okolice. Na vsakem koraku se je čutila pripadnost. V današnjem času se kuri v vaških kuriščih razne zdravju nevarne odpadke, zlasti lesne odpadke prepojene z raznimi smolami iz mizarske delavnice. Tudi vsa odplaka se izteka v Glinščico in tudi v še edini preostali bazen, ki že tudi postaja zdravju nevaren.

OPOZORILO NA NAPAČNO POIMENOVANJE KLANŠKE CERKVE IN NAVAJANJE DOLŽINE VODOTOKA GLINŠČICA obvestila
Obveščam, da nekateri napačno poimenujejo našo cerkev, Cerkev sv. Petra, tako da imenu dodajajo še svetnika Pavla, kar je popolnoma zgrešeno.
Poglejte točne podatke na Klanških spletnih straneh: zgodovina vasi ali pa si preberite legendo o imenovanju vasi in cerkve .
Podobno se navaja, posebno na italijanski strani, krajšo dolžino vodotoka Glinščica, ki jo pri nas od njih kar prevzemamo.
Skupna dolžina vodotoka Glinščica od izvira do Tržaškega zaliva je cca 12.100 m (ne pa 4,5 km).
M. Bogdan

O vasi Petrinje

Ko se odpelješ z avtom ali avtobusom s Kozine proti Kopru, si po nekaj minutah vožnje že v Petrinjah. Vas je tisnjena ob vznožju Brgodca, ki jo ščiti pred sunki burje, predstavlja tipično kraško vasico. Ime izvira iz latinščine petra in ne pomeni nič drugega kot kamen. Vse hiše so obrnjene proti jugu, tako jih sonce greje tudi pozimi. Blizu je Petrinjska vala, kjer so imeli Petrinjci svoje njive. V vali je izvir žive vode. Na drugi strani ceste Kozina-Koper stoji cerkev sv. Boštjana iz l. 1672. Na bližnjem Soligradu je svoj čas stalo staro gradišče in pozneje grad. Petrinje so novejšega izvora., saj se jih do 18 stol. ni omenjalo. Prebivalci naj bi se sem preselili iz sosednjih Trpc, ko so se tam tako namnožile kače in je suša prizadela poljščine, da je bilo nemogoče preživeti. Starejši še pripovedujejo, da so se kače ovijale okoli vimen koz in pile njihovo mleko.

(povečava slik s klikom)

Panorama vasi, cerkev Sv. Sebastijana in lepo obnovljeno napajališče za živino.

Obnova vaškega vodnjaka, november 2009
Stara geodetska višinska točka
Kal Na potoku na Cesarskih valah pri Petrinjah

Petrinjske vale (v ozadju, na vzpetini, so ostanki vasi Trpce). Sajenje krompirja na eni od poslednjih njiv, na njivi družine Martinčič - 2008). pogled z val na Petrinje, na sliki je Jože Martinčič. Zvončki z obronka val.

Zgodovina vasi Petrinje

Zaselek, ki ga ni več

Ko se odpelješ z avtom ali avtobusom s Kozine proti Kopru, si po nekaj minutah vožnje že v Petrinjah. Le nekaj metrov levo nad cestnim usekom stoji cerkev sv. Boštjana iz leta 1672. Težko si je misliti, da ni bilo vse do leta 1800 nobene družine v neposredni bližini te cerkve, a župnijske matice jih res ne omenjajo. V istih maticah pa se od nastanka cerkve dalje omenja starejša vas: Trpce, le slab kilometer oddaljena od sedanjih Petrinj. Z letom 1800 se v maticah pojavi vas Petrinje in po letu 1804 se Trpce sploh ne omenjajo več. Kaj se je s tem zaselkom zgodilo? Ljudje so morali zapustiti Trpce zaradi strupenih kač. Tako zelo - pravi izročilo - se je tam ta golazen razmnožila, da je kar mrgolelo kač, ne samo po kraški gmajni, ampak tudi po hišah in hlevih. Pile so mleko in lizale hrano iz hišnih posod in - če na j človek to verjame - vzpenjale so se po kravjih nogah ali tudi naravnost s tal do vimena in same izsesavale mleko. Ob taki nadlogi, ki je nedvomno ogrožala zdravje in življenje otrok, pa tudi odraslih in živine, ljudje niso mogli vzdržati. Umaknili so se v sosednje Petrinje.
Dotedanja svoja bivališča - kakih dvajset ognjev - pa so prepustili zobu časa in nemotenemu gospodarstvu - kač.

Zapisal klanški župnik Alojz Kocjančič - objavljeno v Družinski pratiki, 1980 in v knjižici: Ljudi opeval sem vode in skale)

"Ker sem veliko sodeloval z g. Danilom Pečarjem iz Klanca, ki je bil vsaj za mene velik raziskovalec naših krajev, smo se pogovarjali o zgodovini naših okoliških vasi. In tako je nanesel pogovor tudi o Trpcih. V neki knjigi, zgodovine seveda, sem prebral, da je ta vas zaradi kač propadla že precej let nazaj (bila je letnica tudi napisana, a me ni dosti zanimala, ker je šla vas v pozabo). Vendar je Danilo trdil, da nekje obstaja, ali pa je potrebno pogledati cerkvene knjige in dobiti povezavo med vasjo Trpci in sedanjo vasjo Petrinje. Trdil je, da naj bi se en prebivalec odselil iz Trpcev. Ko se je na stara leta vrnil v Trpce, le teh ni bilo in je šel v novo nastalo vas Petrinje, kjer so o njem vedeli, da je v davnini odšel iz Trpcev. Tako, da je bil rojen v Trpcih in umrl v Petrinjah. Ta podatek, če je resničen pove, da Trpci niso propadli, ampak se njihova kontinuiteta s tem človekom nadaljuje v vasi Petrinje. Vendar morajo to raziskati sami Petrinjci, saj je to njihova zgodovina. Tako je vas Trpci šla mimo. Pri iskanju dokumentov v arhivih sem na izginule vasi naletel na mnogih krajih. Tako manjka na cesti Trst Reka vas Sisič ali tako podobno, ki naj bi stala kje? Vendar te vasi so propadle zaradi raznih nalezljivih bolezni, slabih letin in kaj podobnega. Ali pa so se ljudje enostavno odselili. Da pa se ne bi po teh ostalih ruševinah brskalo, so se ljudje spomnili zmajev, čarovnic, Vedamcev in tudi kač. Če vemo, da je bilo življenje naših prednikov zelo trdo, so bili trdi tudi sami. Zatorej ne verjamem, da so se ustrašili teh kač. Pregledati bi bilo potrebno cerkvene dokumente v Dolini, kamor so Trpci spadali, preden je nastala župnija Klanec in nato še vse cerkvene knjige v Klancu. Prav tako bi bilo potrebno pregledati urbar gospostva Socerb (če obstaja kje), kajti na dokumentu št 69-Q-67 in št 68-Q-66 (iz 16 stol.) je razvidno, da je v Ocizli in Trpcih bilo osem kmetij, ki so dajale desetino tržaškemu škofu. (Vladimir Grželj: Kronika vasi Hrpelje, str 36 in 37). Na »Rojstnem listu« vasi Hrpelje iz leta 1304 (str 35) pa najdemo takoj po omembi Hrpelj (Crepeliach) zapis »Villam de Trepec«. Ker je zapisano Villam, naj bi pomenilo po Vladimirju Grželj, gručo (skupino) trdnih hiš, ki stojijo na tem mestu že precej časa. Zatorej morajo biti Trpci starejši kot so Prešnica in Hrpelje. Potrebno je obiskati arhiv v Trstu in podrobno pregledati »Codice diplomatico Istriano« in priti na konja o nastanku vasi Trpci. Ta zapis pišem zaradi tega, ker sem pri iskanju svojih dokumentov naletel na zapis klanskega župnika g. Alojza Kocjančiča, ki vse postavi na glavo. Zatorej pri zgodovini vasi Petrinje obvezno napišite zgodovino vasi Trpci in njeno povezanost z vasjo Petrinje. Mislim, da je zapis g. župnika Alojza Kocjančiča dovoljen dokaz, da obstaja povezanost vasi Trpci in vasjo Petrinje, saj je on imel možnost pregledati cerkvene knjige iz župnije Klanec. Ali pa naj, kakšen sedanji raziskovalec to uredi. Prav tako vidimo na zemljevidu iz leta 1690 (nekje) iz knjige: »Daniela Durissini: Diario di un viaggiatore del 1600« cerkev, ki spada v vas Trpce. To se lepo vidi, če sliko povečamo. Lepo je imeti zgodovino na kupu. Če za to obstoja možnost. Besedilo prilagodite potrebi in vsebini, saj je kar nametano.

Klančani, vi ste na potezi. Vaša stran je zelo lepa, pa naj bo še boljša.

Vladimir Grželj - Latko Kus."

(zapisal in mi posredoval g. Vlado Grželj-Kus, 19. maj 2008)

Bogdan živ!

Ko sem videl poslane dokumente sem prav po domače zaklel: “Buh Trbovlje trese”. Takih dokumentov bi mi rabili precej, da pokažemo, da so naši predniki bili trdni Slovenci in ne kot sedanji, ki bi nas za mali denar prepeljali lačne in žejne čez suh potok.Mene je moja mentorica pošiljala v arhiv v Trst, a je tudi rekla, da za to rabiš precej časa in denarja. tako nisem tam dosti izgubljal časa, zato bi jaz to go. Anarožo Slavec držal kot močnega prijatelja, kajti če je to našla, pomeni da je “doma” v iskanju in ima še marsikaj takega, kajti vsak, ki raziskuje si prihrani določene dokumente, ki jih lahko kdaj ponudi kakemu svojemu prijatelju ali sorodniku.

Vsem lep pozdrav in hvala. Kus

ZAŽELENA JE TUDI VAŠA POMOČ PRI KREIRANJU TEH SPLETNIH STRANI ! Prispevke pošljite na moj elektronski naslov: bogdan.martincic@fsp.uni-lj.si HVALA!

Zgodovina vasi Petrinje Zaselek, ki ga ni več

(zapisal in mi posredoval g. Vlado Grželj-Kus, 19. maj 2008)

Zgodovina vasi Petrinje

Zaselek, ki ga ni več