Klanec pri Kozini

   Obvestila - arhiv


    nazaj na OBVESTILA  



 

  OPASILO V KLANCU 2015 

 

 

ISKANJE ZAKLADA SV. PETRA

OBISKALI SO NAS GASILCI Z MATERIJE

 

IN UKRAINSKO-RUSKA FOLKLORNA SKUPINA IZ TRSTA

 

  Mlaj za Prvi maj 2015, višine 26 m  

 

Mlaj Klanec 2015

pdfGLASILO_MAJ_2015.pdf13.01 MB

 



»KLANŠKI PUST 2015»


- ČETRTEK 12.02.2015
· okrasitev dvorane ob 18.00

- SOBOTA 14. 02. 2015 ob 10.00 » zbor ŠJM »

- 10.30 štart POBIRANJA…..skupaj z glasbeno skupino "BELA BEVANDA".......

- tradicionalna pustna marenda » PR*ZVONETU »

- 19.30 – 20.00 » PUSTNA VEČERJA » vsi vaščani lepo vabljeni v družbo pusta in na večerjo

- »
SREDA 18.02.2015»  ob 19.00  in na » POKOP PUSTA »...pogrebščina.....

 

POK Pustni Odbor Klanec

 


 

OBČINSKO GLASILO
http://www.hrpelje-kozina.si/index.php?option=com_content&view=category&layout=blog&id=51&Itemid=75

PRAVLJIČNI DECEMBER V KLANCU

Nemir in neskončna pričakovanja …veselje in razigranost …Te iskrice so tlele pri naših najmlajših in so se končno razplamtele v decembru, ko so se skupaj s svojimi vrstniki družili, igrali in ustvarjali.
Dogajanje, ki smo ga poimenovali »PRAVLJIČI DECEMBER« v Klancu, je bilo namenjeno otroškemu veselju, razvijanju njihovih spretnosti in povezovanju ter graditvi odnosov. Tako je »23 klanskih škratov« ves teden pod budnim očesom mentoric izdelovalo okraske za novoletno jelko, ki je krasila vaški dom. Vsak drugi večer smo na velikem platnu predvajali otroško božično risanko,
Jelenček Rudolf in ostali risani junaki pa so poskrbeli, da so »klanski škratje« vsak večer legli v posteljo nasmejani in polni lepih vtisov.
Ampak s tem se klanska pravljica še ni končala. Vrhunec je doživela v soboto, ko smo vsi nestrpno pričkovali PRIHOD BOŽČA. Napovedani prihod bradatega mož je na ploščad vašega doma privabil veliko število odraslih in otrok. Ko je vaški dom obsijala svetloba novoletnih luči, da je bilo vzdušje popolno, se je zaslišal čuden zvok … brum ... brum … Vedno bliže in bliže je prihajal. Otroci so se nestrpno prestopali, iz njihovih ust pa se je slišalo: »BOŽIČEK, BOŽIČEK PRIHAJA…« V vsem svojem sijaju in v spremstvu škratov se je na frezi pripeljal biček, ki je sprožil val zadovoljstva in prazničnih občutkov. Otroci so ga povabili v pravljično deželo v vaški dom, kjer je v mehkem naslonjaču in ob toplem kaminu razdelil darila in nasmejal vse zbrane. Božička pa je čakala še dolga pot in prišel je čas slovesa.
Mi smo ga na pot pospremili s pesmico in njegova obljuba je bila sledeča: »DRUGO LETO SE VIDIMO SPET. HO, HO, HO …«. Freza je zabrnela in odšel je drugim dogodivščinam naproti. Vaščani pa smo v prijetni družbi, ob toplem kaminu in polno obloženih mizah kramljali in pozno v noč načrtovali prihodnje podvige. Žlimo se zahvaliti vsem, ki so sodelovali pri ustvarjanju te božične pravljice. Hvala KS Klanec za vso pomoč vsem mentorjem in mamam, ki so pomagali oblikovati praznične dni, vaši mladini, vaščanom in še posebej otrokom, ki so bili rdeč nit tega dogodka.
Zdaj pa gremo naproti novim dogodivščinam –»KLANSKEMU PUSTU 2015«
Se vidimo!

David Memon, KS Klanec

 

  VABILO

Občina Hrpelje  - Kozina vabi krajane na krajšo predstavitev in razpravo na temo dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta (OPN) za naselja v vaši krajevni skupnosti v sklopu javne razgrnitve dopolnjenega osnutka OPN Občine Hrpelje - Kozina z okoljskim poročilom. Predstavitev bo v torek, 13. 01. 2015 ob 18.00 uri v vaškem domu v Klancu.

Vljudno vabljeni.

občinska uprava Občine Hrpelje - Kozina



 SREČNO IN USPEŠNO LETO 2015!


Veseli december v Klancu

Pravljice so čudeži drobnih doživetij.
So sanje sredi belega dne in so male skrivnosti velikih ljudi!
Da bi vsak izmed nas bil del te pravljice
Vas vabimo ,
da se nam pridružite
in na krilih sanj in doživetij
odjadramo v čarobne praznične dni...

Pripravili smo delavnice za otroke, ogled najlepših božičnih risanih filmov; k ustvarjanju ste vabljeni tudi starši, če pa ste v časovni stiski,bomo poskrbeli tudi za varstvo vaših otrok.

Prisrčno vabljeni na delavnice in
» BOŽIČKOVO PRAZNOVANJE »
v SOBOTO 20.12 ob 18.00

v VAŠKI DOM KLANEC .

Vaška skupnost Klanec

Spored dogajanja
TOREK 16.12
17.00 – 19.00 - ustvarjalne delavnice za otroke
SREDA 17.12
18.00 - 19.30
ogled risanega filma za otroke
ČETRTEK 18.12
17.00 – 19.00 ustvarjalne delavnice za otroke
PETEK 19.12
9.30 - ogled risanega filma za otroke
SOBOTA 20.12
ob 18.00 - prižig novoletnih lučk
» PRIHOD BOŽIČKA »

- sladka in topla pogostitev


VABILO 
V  SREDO, dne 26.11.2014 ob 19. uri
 vas vabimo na prvi sestanek KS KLANEC

 
(nov 4 letni mandat),
 ki bo v ve
čnamenski dvorani Vaškega doma Klanec.
DNEVNI RED 
1.            
Novo izvoljeni člani KS KLANEC
(predstavitev,obrazložitev izvolitve predsednika in podpredsednika) 

2.            
Plan  del v obdobju 2014-2018
 oblikovanje plana oz. programa  del skupaj z vaščani) 
3.            
Delovanje društva v  vasi Klanec
( debata o samem delovanju društva- pomen društva za vas-predlogi prisotnih) 

4.     
Razno
Vaša prisotnost…….Vaše ideje in predlogi…….so temelj za uspešno sodelovanje med vaščani in doseganje zastavljenih ciljev . 

Svet krajevne skupnosti Klanec


    MILAN RUDEŽ  predsednik KS 


 Predsednik krajevne skupnosti, GSM: 040 215 917

SREČNO!

Milan Rudež  Martina Cergol

 

 


Primorske novice, 24.11.2014

Z obnovo “pumpe” v Klancu bodo pohiteli  
  LEA KALC FURLANIČ

http://www.primorske.si/Novice/Srednja/Z-obnovo---pumpe--v-Klancu-bodo-pohiteli

 


Prireditev v Klancu "NJIHOV KRAS IN KRAS"
Študijsko središče Scipio Slataper

Udeleženci pohoda in prireditve

PRIREDITVE_Klanec/Slataper/VABILO Slataper.pdf
PRIREDITVE_Klanec/Slataper/ZIVLJENJEPIS, Kosovel in Slataper.pdf
PRIREDITVE_Klanec/Slataper/Prevodi besedil Scipia Slataperja.pdf

 VABILO 

Vabilo/Volantino_Klanec.pdf

Študijsko središče Scipio Slataper prireja v nedeljo, 16.11. 2014, pohod in kulturno prireditev v Klancu. pri Kozini.

PROGRAM PRIREDITVE
10.30 Zbor na prakirišču pred bencinsko črpalko OMV na Pesku
11.00 Odhod iz Klanca, pohod po gozdni poti do jame pri Ocizli, kjer je Slataper končal svoje delo “Moj Kras”
12.45 Vrnitev v Klanec, zbor v vaškem domu, malica (nudili bomo lokalne jedi: golaž iz divjega prašiča, polenta, sir, vino ...)
14.00 Predavanje o železniški progi Trst-Hrpelje, ki je bila glavno povezovalno prevozno sredstvo med kraško planoto in mestom (ing. Carollo)
14.45 Spomini na dogodke iz starih časov (Centro Studi in vaščani)
15.30 Slataperjev Kras in Kosovelov Kras. Branje odlomkov iz Slataperjevih del in Kosovelovih poezij (odlomki bodo brani v izvirnem jeziku, na voljo pa bodo tudi prevodi le-teh).

Tisti, ki se ne želijo udeležiti pohoda, lahko pridejo direktno v Klanec in se pridružijo ostalim v vaškem domu okrog 12.45. Priporočamo udeležencem pohoda, naj bo njihova obutev primerna za kraške poti. Cena prireditve, skupaj s kosilom, je 10 € na osebo. Plačilo pri vhodu v vaški dom. Prosimo, da rezervacijo pošljete po elektronski pošti na naslov centro.slataper@gmail.com ali sporočite po telefonu na številko 00 39 3287492515 najkasneje do 13. novembra 2014.

Vabljeni!


 VEDNO BOLJ IN BOLJ NAS OGROŽAJO POPLAVE, ZARAŠČENOST VASI IN BREZVESTNI (NEVARNI) VOZNIKI !

 V preteklosti je bilo v vasi veliko več vode, zato so si naši starši tem bolj pomagali in tudi bolj skrbeli za okolje, za lokalne poti in zlasti za vodotoke. Danes si rešujemo samo pred svojim pragom, ne zanima nas, kaj s temi nestrokovnimi posegi povzročamo sokrajanom in tudi okolica vasi se vedno bolj zarašča in v našo bližino privablja nevarno divjad.


Fotografiji sta bili posneti ob lanskem neurju in prikazujejo enega od nestrokovnih posegov v meteorno kanalizacijo, v katero se še vedno izlivajo zelo smrdeče fekalije. Voda je na cestišču poškodovala tudi asfaltno prevleko,
Zahvaljujemo se  naši občini za delno sanacijo tega problema. Žal pa niso očistili jarka pod cestiščem, ki bo v kratkem zapolnjen.  Ob tem posegu sosed ni vgradil odvodnega jarka z rešetkami, zato se vsa voda iz njegovega dvorišča in s hriba nad njim, kljub sanaciji, še vedno razliva po celotnem cestišču in še naprej uničuje asfaltno površino. Dodatna voda pa na novo priteka po novo zgrajeni makadamski cesti, ki vodi do novo zgrajenega poslopja - "čebelnjaka". 

Še največjo nevarnost pa povzročajo brezvestni vozniki, ki se z nezmanjšano hitrostjo podijo po cestah skozi vas. Zato bi morali res nujno postaviti hitrostne ovire, mogoča bi bila tudi rešitev z obcestnimi pločniki, preden bo prišlo do nedolžnih žrtev.

TRADICIONALNI  DVIG MLAJA in kresovanje

 V SREDO, dne 30.04

lepo vabljeni na dvig mlaja & ogled kresa pred VAŠKI DOM KLANEC.

 Zbor vseh » MLAJEVCEV«  je ob 18.00 pred VD Klanec.
Druženje bomo sklenili s piknikom ob kresu..

PRVOMAJSKA BUDNICA:
četrtek
1.5.2014 ob 10.30 pred VAŠKIM DOMOM  

LEPO VABLJENI

PRAZNOVANJE 1. MAJA

V Klancu smo se vaščani zbrali,
da bi 1. maj skupaj praznovali.

Smreko v bližnjem gozdu smo podrli,
jo pred vaški dom pripeljali,
jo olupili in okrasili
ter v pozni noči jo dvignili.

Kres pod mlajem smo zakurili,
rajali in se veselili.

Drugi dan nas je obiskala 
tudi naša godba na pihala.

Bogdan

      

 

 

KLANSKI PUST 2014

Okoli poldne  smo se na pustno soboto vaškem domu dobili

in okusen merjaščev golaž použili.

Za tem našemljeni  smo se v vas  napotili

in med potjo, od hiše do hiše, kar nekaj jedače in pijače zaužili.

V močnem dežju smo skoraj vse domove obiskali,

kar veliko dobrot smo pri tem nabrali.

Po končanem obhodu smo se zopet v vaškem domu dobili,

ob domačih priznanih glasbenikih »Beli bevandi«, rajali in plesali, jedli pili in se veselili.

Precej nabirke od pustovanja je ostalo,

porabili smo jo, ko našega pusta Ferdinanda končno je pobralo.

Nekaj pepela pa od njega je le ostalo in se po Glinščici v Botač je odpeljalo.

 POK (Pustni Odbor Klanec)

 

 

PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA IN MUČENIKOV

V vaškem Domu spet  v marcu smo se dobili

in dan žena skupaj z mučeniki počastili.

Ženam poklonili smo cvetice,

možem pa  ostale so le koščice in bodice.

 

KRAJEVNA SKUPNOST


Spoštovani vaščani,

 "Ne bojte se življenja!"

 Ne verjemite njim, ki vam pravijo: Ta svet je grozen, grob, grd. Ni res. Res je, da je lahko še hujši. Toda za vas je to vaš edini svet, edini, ki v njem živite, da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi. Ne verjemite tudi njim, ki vam pravijo: Življenje je trdo, trpko in težko. Ni res. Res je, da je lahko še hujše. Toda za vas je to življenje edino, enkratno in neponovljivo. ...Vaše je, da iz njega naredite vse, kar je v dobrem mogoče. Ne verjemite komurkoli in karkoli.
Verjemite pa, če morete, moji zgodbi: Nekoč, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo, mi je star mož, živi modrec, dejal: >>In nikar se odslej ne boj življenja!<< Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas: "Ne bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!"
(Tone Pavček)


   TUDI NEURJA S POPLAVAMI SO NAS PRIZADELA 

V preteklosti je bilo v vasi veliko vode, zato so si naši starši tem bolj pomagali in tudi bolj skrbeli za okolje, za lokalne poti in zlasti za vodotoke. Danes si rešujemo samo pred svojim pragom, ne zanima nas, kaj s temi nestrokovnimi posegi povzročamo sokrajanom in okolici.
Že pred časom smo v gornjem delu vasi zbrali podpise za ureditev meteornih vod in kanalizacije, pa so se le ti nekje oz. pri nekom  izgubili.


fotografije posnete ob neurju prikazujejo enega od nestrokovnih posegov v meteorno kanalizacijo, v katero se izlivajo tudi zelo smrdeče fekalije. Voda pa je zaradi teh nestrokovnih posegov močno poškodovala asfaltno prevleko na cestišču, zalila poslopja, kleti ter odnašala pesek s cestišč in zemljo z njiv....

 

   PREDPRVOMAJSKO DRUŽENJE VAŠČANOV - "Predprvomajski feštin"


Večje število mlajših in starejših vaščanov se je na lastne stroške zbralo pri pijači in slastnih jedeh - "pod peki".. "Predprvomajski feštin" je organizirala ekipa PALAČINKA. To druženje s pevskimi vložki so nameravali prvotno  prirediti pod klanskim mostom, zaradi slabih vremenskih obetov, pa so se zbrali pri vaškem domu.


S svojimi proizvodi je to kulinarično druženje popestril tudi Zvone Sedmak, ki se je vrnil s svojo soprogo iz 80. mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu (18-24. maj 2013) in z dvema zlatima medaljama, z veliko za lipov med, z malo pa za akacijev med.
Okolica Novega Sada je znana po obilici lip in prav iz tega področja jim je Zvone odnesel zlato medaljo. Klančani mu iskreno čestitamo za izreden mednarodni uspeh.

 


   PUST 2013  

Fotografije so na: https://www.dropbox.com/sh/c201hql65zay4ps/be-M-2ZzNM

 

 V soboto, 22. decembra 2012 so nas obiskali župan, božiček in dedek mraz. Župan nam je podelil priznanje, božiček pa je obdaril otroke.



 Župan je podelil plaketo krajevni skupnosti Klanec za izgradnjo vaškega doma.

Za požrtvovalno delo in veliko lastnega vloženega truda in časa je župan Zvonko Benčič Midre krajevni skupnosti podelil plaketo Domačini v Klancu so z veliko lastnega truda in vloženega časa prišli do želenega vaškega doma. Občina je pristopila k samoiniciativi krajevne skupnosti in v celoti sofinancirala materialne stroške ter uredila dokumentacijo. Vaški dom v Klancu se je že izkazal kot odličen prostor za predavanja, konference in podobno, saj je gostil oktobrsko sejo občinskega sveta. Klančanke in Klančani pa so se izkazali kot izredni gostitelji! (Glasilo)

Krajevna skupnost se zahvaljuje Občini Hrpelje - Kozina, domačinom in vsem sponzorjem, ki so kakorkoli doprinesli k izgradnji in opremi našega toplega vaškega doma.


Foto vaski dom/KOLEDAR Klanec 2013 vaski dom/KOLEDAR_2013_Klanec_A4.pdf


  Radodarno novoletno obdarovanje v Klancu pri Kozini 

Zaključek letošnjega leta je bil zavoljo prijaznosti in dobrodelnosti tako posameznikov  kot tudi Občine Hrpelje–Kozina za mladino v Klancu še posebej vesel. Dobri decembrski možje so poleg tradicionalnega obdarovanja naših najmlajših vaško mladež presenetili tudi z darili v obliki finančnih donacij ali praktičnih daril. Naše iskrene zahvale in lepe misli naj prejmejo:

   Ga. Dušana Valečič Capobianco, ki je donirala 1000 evrov v spomin na svoja starša Marijo (Lekačeva iz Klanca) in Renata (Sužnjev iz Beke), ki sta neskončno ljubila te kraje. S tem denarjem smo kupili računalnik, monitor in projektor, da si bo mladina poleg igranja igric v večnamenski dvorani vaškega doma lahko ogledala tudi kakšen film ali organizirala večer karaok;

   Občina Hrpelje–Kozina, ki je donirala sredstva za nakup športnih pripomočkov za Mladinsko športno sekcijo Sokol iz Klanca in omogočila internetno povezavo v vaški dom ter kabelsko povezavo projektorja in računalnika z vsemi ustreznimi priključki in nosilcem za projektor;

Zdravko Ačkun iz Ankarana, ki je podaril avdio sistem (ojačevalec zvoka in zvočnike);

družina Cvetkovič–Kalan iz Ocizle, ki je podarila športne rekvizite za mlade boksarje iz Klanca;

ga. Irena Picin iz Pribana pri Kopru, ki je donirala večnamensko fitnes napravo in

družina Borg (Kovačevi), ki je podarila »bench-press« mizo z utežmi. Vsi športni rekviziti so že nameščeni v domu in služijo svojemu namenu.

Miro Jug


 Odkup vodne črpalke v Klancu    

Velika želja, da bi občina postala lastnik lepega in pomembnega tehničnega spomenika,vodne črpalke v Klancu, se je letos uresničila. Svojo željo smo na pogovorih z lastnikom, družbo Slovenske železnice, večkrat izrazili. Letos je podjetje v razpise odprodaje svojega premoženja uvrstilo tudi ta objekt in občina je pristopila k odkupu. Objekt se je odkupil za namene razvoja turizma in bogatitve kulturne in tehnične dediščine naših krajev. (GLASILO)



 Ureditev otroškega igrišča  
S prijavo na razpis LAS Leader je občina pridobila 85 % sredstev in uredila kotiček za otroški živžav v dveh vaseh. (GLASILO)


 MLADINSKA ŠPORTNA SEKCIJA SOKOL - KLANEC

V septembru 2012 smo v Klancu začeli športne aktivnosti, ki pozitivno vplivajo na razvoj in krepitev telesnih mišic, povečujejo splošno odpornost in zvišujejo posameznikovo samozavest.
Spoznavamo se z osnovami plemenite veščine BOKS, ki izvira že iz antičnih časov. Boks je eden najstarejših športov v Sredozemlju, saj so se s pestmi bojevali že na antičnih olimpijskih igrah. Boj s pestmi iz časa starih Grkov je bil bolj surov in veliko nasilnejši. Za razliko od današnjega boksa boji s pestmi nisobili časovno omejeni in so trajali, dokler eden izmed tekmovalcev ni bil izločen oziroma se je vdal. Zgodovina boja s pestmi se nadaljuje v Rimu, vendar ne kot športna dejavnost, temveč kot metoda vojaškega urjenja. Zanimivo je, da so Rimljani sprejeli zakon, po katerem se udeleženec boja s pestmi strinja s tveganjem, da je lahko v dvoboju ranjen in se zato odpoveduje odškodnini. Več na spletni strani http://sl.wikipedia.org/wiki/Boks. Mi se z boksom spoznavamo na začetnem nivoju, brez uporabe borilnih tehnik s kontaktom, morebitne mladetalente pa bomo usmerili v Boks klub Koper. Treningi so primerni tako za fante, kot tudi dekleta in so brezplačni, potekajo pa dvakrat tedensko – vsak torek in četrtek od 18.00 do 19.45 v večnamenski dvorani Vaškega doma v Klancu.

Okviren program treninga:
PRIPRAVA PROSTORA IN OPREME, OGREVANJE IN VAJE ZA MOČ
Ogrevanje »military style«, vaje Insanity in Crossfit vodi Miro Jug
18.45–19.30 OSNOVE BOKSA Trening tehnike boksa vodi Matjaž Čule
19.30–19.45 RAZTEZANJE IN OHLAJANJE, POSPRAVLJANJE PROSTORA IN OPREME

Kandidati za trening potrebujejo športne copate, poljubno športno opremo in brisačo.
Več informacij za starše in kandidate dobite na treningih ali po telefonu. Miro Jug, 040 612 669

Vabljeni!


 ZAHVALE
Krajani in udeleženci mladinskih športnih aktivnosti se zahvaljujemo in podpiramo oba športna trenerja, ki skušata naši mladini dvigniti samozavest in jo s športom obvarovati pred negativnimi vplivi in razvadami.
Zahvaljujemo se tudi Dušani Valecich (Lekačevi) za finančna sredstva, ki jih bomo uporabili za nabavo športnih rekvizitov. Zbiramo tudi sredstva za nakup računalnika in projekcijske naprave.

 

 

 

  VAŠKO OPASILO z OTVORITVIJO DOMA, 30. junij 2012

 

 

 


  VABILO na VAŠKO OPASILO z OTVORITVIJO DOMA

Vljudno vas vabimo na naše opasilo in na svečano otvoritev vaškega doma,

 v soboto, 30. junija, ob 16 uri

Slavnostni nagovor župana:  Zvonko Benčič Midre

V kulturnem programu bodo nastopili:

Brkinska godba 2000,

otroški pevski zbor iz Klanca,

klanske žene z recitacijami

in Saša Pavček z odlomkom iz monokomedije: "Bužec on, bužca jaz".

Za ples bodo poskrbeli Lisjaki!

Vstop bo prost!

Za hrano in pijačo bo tudi poskrbljeno!


KS in ŠKTD Glinščica Klanec pri Kozini

 

ZAKLJUČNA DELA NA VAŠKEM DOMU

 

PRAZNOVANJE 1. MAJA

Foto: Vesna Rems

  Poleg jajc smo "pofarbali" tudi dom 

 "Na frišno pofarban" vaški dom


O POSEBNIH ODPADKIH

Kaj so posebni odpadki?
To so odpadki, s katerimi je treba ravnati na poseben način in na katere se nanašajo posebna pravila.
- gradbeni odpadki,
- izrabljene avtomobilske gume,
- avtomobili,
- azbestni odpadki

Kaj storiti s posebni odpadki?
Azbestno kritino se da na kup in jo bodo po celi občini v kratkem komunalci pobrali v posebni akciji!

Kaj pa če sosedi nočejo oz. ne morejo tega narediti?
Če nočejo to narediti, se jih prijavi redarstvu:(05) 73 10 141

Kaj je azbest?
Azbest je skupno ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken. Odporen je na kislino, lužila in visoko temperaturo, zaradi omenjenih lastnosti pa so ga v preteklosti v veliki meri uporabljali v industriji in gradbeništvu, predvsem za toplotno izolacijo.
Znanih je približno 3.000 izdelkov, ki vsebujejo azbest. Mednje sodijo salonitne plošče, azbestno-cementna kritina, azbest-cementne vodovodne cevi za vodovodna omrežja, toplotna izolacija na ogrevalnih kotlih, izolacija na jeklenih gradbenih okvirjih, ventilacijske cevi …

Zakaj je azbest nevaren?
Njegova zgradba je vlaknata, vlakna pa se pogosto vzdolžno lomijo, pri čemer nastajajo tanjša, iglam podobna vlakna. Ker so tako majhna, da jih ne vidimo, in nimajo vonja, jih lahko vdihavamo, ne da bi za to vedeli. Pri vdihavanju lahko vlakna pridejo globoko v pljuča in povzročijo bolezni, kot so azbestoza in rak pljuč. Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko mine tudi do 40 let.
Azbest, ki se nahaja v stavbah, postane nevaren, ko material dotraja, se poškoduje ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak in s tem predstavljajo nevarnost za zdravje. Nevarni so torej predvsem tisti izdelki, ki se drobijo ali spreminjajo v prah, ko jih uporabljamo.

Kako ravnati z azbestom?
Po zakonu je treba vse materiale, ki vsebujejo azbest, odstraniti na poseben način. V Sloveniji obstaja več podjetij, ki imajo dovoljenje za njegovo odstranjevanje, pri delih manjšega obsega pa lahko za pravilno ravnanje z azbestnimi odpadki poskrbite sami. Trdno vezani azbestni odpadki morajo biti zapakirani v nepropustno zaprtih vrečah tako, da so stiki tkanine oziroma folije zvarjeni ali zlepljeni, odstranjuje pa se jih z odlaganjem na odlagališče nenevarnih odpadkov.

Vir: http://www.jh-lj.si/snaga/locevanje/posebni

http://www.krovstvo.net/azbest_krovstvo_kleparstvo_tesarstvo.php


USPEŠNA ČISTILNA AKCIJA V KLANCU 2012

V vasi je letos čistilna akcija potekala na vsem področju in zelo temeljito:
- v onesnaženem zraku z bližnjega dimnika so delavci izvajali dela na fasadi vaškega doma,
- prašiči so nam počistili okolico naselja,  tudi okoli nogometnega igrišča,
- pod mostom v Botaču smo nesnago pobirali za domačimi in uvoženimi "prašiči"  na dveh nogah,
- otroci so ob mostu pobirali svinjarijo in tudi injekcijske igle so tam našli,
- ga. Remsova je nesnago, ki jo je nabrala v Brezjah, v karjoli odpeljala  na deponijo,
- pod cerkvenim gričem smo pobrali veliko izrabljenih sveč in drugih odpadkov (očistiti je tudi še potrebno  edino vaško ledenico in jo rešiti pred razpadom),
- ob vsej poti od Kržade do Kozine smo nabrali veliko pivske embalaže, ki so jo skozi avtomobilsko okno zmetali žejni vozniki,
- pod regionalno cesto je bilo odvrženo veliko zanimivega in neuporabnega materiala (tudi traktorska gosenica se je našla)
- na pomoč je prišla tudi mladina iz Ljubljane, ki je pobirala nesnago pod Kozino. Hvala jim!
- gospa Rudeževa nam je skuhala imeniten golaž,
- počastil nas je visok obisk z Občine (ga. Saša Likavec Svetelšek), ki smo ga uspeli do solz nasmejati,
- ga. Saša se je odkupila s tematsko majico in s tem osrečila našega Jožkota,
- uspeli smo izbrati tudi barvo za fasado na vaškem domu,
- pred razpadajočim bivšim "Šturmovim" poslopjem se je na začasni deponiji nabralo ogromno odpadnega materiala, ki so ga odpeljali komunalni delavci.


VABILO NA ČISTILNO AKCIJO

Vse krajane vabimo dne 24. marca na čistilno akcijo, ki se bo začela ob 9. uri. Zbirno mesto je pred vaškim domom.

Pridružili se nam bodo tudi študenti iz Ljubljane, za kar se jim že v naprej zahvaljujemo.

Vabljeni!


PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA

Vabilo na praznovanje dneva žena

Vabimo vse žene naše krajevne skupnosti (poročene in neporočene), da se ob 18 uri in to 9. marca udeležijo svojega praznovanja v vaškem domu.

Možje so zaželeni, posebno tisti ki plešejo!

Vabi obnovljeno društvo Glinščica in Krajevna skupnost.


  Vablo na čistilno akcijo, ki bo v soboto, 24. marca.


Sestanek ŠKTD Glinščica (6. marec 2012)

Izvolili smo novo vodstvo ŠKTD Glinščica:

- predsednik Edi Lorger,   lorger.d@gmail.com,

- tajnik Milan Rudež

- blagajnčarka  Martina Cergol

Novemu vodstvu želimo uspešno in plodno delovanje!,

krajani

 

  PUST 2012

KLANŠKI  PUST

 PUST SE V KLANCU JE USTAVIL,
NA NOGE KLANČANE SPRAVIL,
PRINESEL JE VESELJE, SMEH,
ODGNAL JE ZIMO V VESELJE VSEH. 

 USTA SO SE NA VES GLAS SMEJALA,
KROFE IN KLOBASE VANJE SI DAJALA,
VSE MASKE OD »TA FALŠE« DO »TA PRAVE«
RAJALE SO IN SE SMEJALE. 

 S PUSTOM VRED SMO NA ŽUPANA VSI ČAKALI,
SMO VSI PO MALEM GA NA ZOB DAJALI,
VEDNO BOLJ POSTAJALI SMO RAZIGRANI,
VENDAR NE PIJANI IN KONČNO SE ŽUPAN POJAVI. 

 TAKO DO KRAJA PUSTA SMO GONILI,
MED POTJO NOBENEGA ZGUBILI!
ZVEČER PA SMO TAKO SKLENILI:
»DRUGO LETO BOMO VSE ŠE PODVOJILI«! 

                     KLANŠKI PUSTARJI (ZLATKA CERGOL)


 

    VABILO NA PUSTOVANJE  

Dobimo se v soboto ob 10. uri pred vaškim domom. Vabljeni!

PUSTNO RAJANJE OB PIJAČI  IN FRITAJI BO V OGREVANEM VAŠKEM DOMU.
Otvoritveni pustni ples z domačimi godci bosta zaplesala kulturna ministrica in župan.


 


 

  Odigrana otvoritvena tekma košarkaške sezone 

8. januar 2012

" Košarkaška sezona se je zaradi čudovitega vremena otvorila prej, kot smo pričakovali. Otvoritvena tekma stari:mladi se je po srditem boju končala s tesno zmago starih. Igrišče bomo morali še malo počistit in narisat "raketo ter avte", načeloma pa projekt "rekreacija za staro in mlado" že rojeva sadove saj se kondicija  pridobiva, kilogrami pa izgubljajo. Izvedelo pa se je tudi, da je eden izmed ekipe starih bivši košarkaš Slovana, tako, da se bodo morali ta mladi kar potruditi za zmago pod vaškim košem."

Miro 


 Tone Pavček (29. 9. 1928 – 21. 10. 2011)

V 84. letu nas je lani zapustil velik slovenski pesnik Tone Pavček. Njegove besede so lahko pravi balzam za dušo. Prepustimo se jim.

Pravica pravic je pravica živeti,
biti otrok za srečo rojen,
tata in mamo ob sebi imeti
in jima padati veselo v objem.

Lepa pravica je teči po trati
in ne biti kot trava teptan,
učiti se brati in biti med brati
enakovreden in spoštovan.

Rasti, kot rastejo jelke in bori,
poslušati pesmi, ne pokov granat,
in potem enkrat ob majniški zori
reči nekomu: IMAM TE RAD!

In še: biti duša v svetu brez duše,
majhna svetloba sredi velike teme,
ali vsaj kaplja v obdobju suše,
ne biti nihče, a OTROK, KI JE VSE!

Prijatelji!

 Ne verjemite njim, ki vam pravijo: ta svet je grozen, grob, grd. Ni res. Res je, da je lahko še hujši. Toda za vas je to vaš svet, edini, ki v njem živite, da se v njem udomite in ga v dobrem naravnate po svoji podobi.

Ne verjemite tudi njim, ki vam pravijo: življenje je trdo, trpko in težko. Ni res. Res je, da je lahko še hujše. Toda za vas je to življenje edino, enkratno in neponovljivo. Vaše je, da iz njega naredite vse, kar je v dobrem mogoče.

Ne verjemite komurkoli in karkoli. Verjemite pa, če morete, tej moji zgodbi: 

Nekoč, pred leti, ko me je kot strela z jasnega zadelo hudo, mi je star mož, živi modrec, dejal: "In nikar se odslej ne boj življenja!" Tako zdaj jaz govorim po njem podobne besede za vas: "Na bojte se življenja! Naj pljuska v vas z vso silo in v vse žile, naj vas nese ali zanese, le ne pustite, da vas spodnese. In imejte ga radi, da bo tudi ono, življenje, imelo rado vas!"

 

 

  GRADNJA VAŠKEGA DOMA - fotografije   klikni

Dom je pokrit!

 

   OPASILO NA VAŠKI PRAZNIK SV. PETRA  3. julija 2011

  Ostale fotografije si lahko ogledate na fotografije vasi Klanec 


Vse je bilo zabeleženo na DVD zgoščenke tudi gradnja doma, ki jih lahko naročite pri Bogdan Martinčič, Klanec 14 ali preko e- pošte bogdan.martincic@guest.arnes.si


  NAPAČNO POIMENOVANJE KLANŠKE CERKVE 

Opazil sem, da nekateri napačno uporabljajo ime za našo cerkev,  Cerkev sv. Petra, tako da imenu dodajajo še svetnika Pavla, kar je popolnoma zgrešeno.
Poglejte si točne podatke na Klanških spletnih straneh  zgodovina vasi  ali pa naj preberejo vsaj   legendo o Klancu.

To napačno poimenovanje uporabljajo žal nekateri nepoučeni domačini "naši kulturniki??!!" in opazil sem tudi to napačno poimenovanje na občinskih spletnih straneh!: http://www.hrpelje-kozina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=69&Itemid=82 , kjer je tudi cerkev navedena pri Naravnih znamenitostih - tu bi bili omembe vredni lipi pred cerkvijo (kar tudi sta) in mogoče platani, murve, škorš, dva izvira oz. pritoka Glinščice http://www.klanec.si/Glinscica/dolina_glinscice.htm, itd... Cerkev sv. Petra in njen portal, pa bi omenili pri kulturnih znamenitostih: http://www.hrpelje-kozina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=70&Itemid=83 in pa mogoče arheološko najdišče ob gradnji avtoceste (v krajevni skupnosti). Zelo zanimiva naravna in kulturna dediščina z okolico, ki je zelo zanemarjena, pa je tudi naša pompa.

 Na web strani prireditve pa bi lahko vnesli tradicionalna Klanška opasila in mogoče tudi pustovanja: http://www.hrpelje-kozina.si/index.php?option=com_content&view=category&id=57&layout=blog&Itemid=29

Namigi za kolesarje je na št. 8 napačno navedena trasa ozkotirne železnice (izpustite ozkotirno!):http://www.hrpelje-kozina.si/index.php?option=com_content&view=article&id=75&Itemid=86. Predlagam, da si ogledate: še http://www.klanec.si/Glinscica/dolina_glinscice.htm  Predlog krožne kolesarske poti ob Glinščici ali okoli nje.

Podobno se navaja, posebno na italijanski strani, krajšo dolžino vodotoka Glinščica, ki jo pri nas od njih kar prevzemamo.
Skupna dolžina vodotoka Glinščica od dveh izvirov v Klancu do Tržaškega zaliva je cca 12.100 m (ne pa 4,5 km kar je od meje).

Bogdan


   OPASILO NA VAŠKI PRAZNIK SV. PETRA  v nedeljo 3. julija 2011, pri novem vaškem domu.

 Ob 17. uri se bo pričela fotografska predstavitev del na vaškem domu. Nastopila bo igralska skupina iz sosednje vasi Prešnica, s komedijo "Ku lwnca pade na tjrmin", komedijo pripravljajo tudi domačini, mladina vadi na instrumente in opeva grla, tudi ansambel  Lisjaki se pripravljajo na nastop. Priznana lovska družina Rudež pripravlja slasten golaž. Vaščani so začasno prekinili gradnjo doma in pripravili vse potrebno za srečanje. Poslali so vabila  povabljencem; starejših vaščanov, sponzorjev in visokih gostov ter ostalih, itd.....
 

  Vljudno vabljeni!

 


VABILO NA OPASILO - KLANEC 2011, nedelja, 3. julij 2011

Že v prejšnji številki glasila ste lahko prebrali, da v Klancu zidamo nov vaški dom. Z veliko zagnanostjo, delavnostjo in veliko dobre volje vaščanov, raste ta dom, kot goba po dežju.
Vabimo vas, da se prepričate na lastne oči in se poveselite z nami na dan našega opasila:
- sveta maša,

 ob 17.00 uri kulturni program:
- predstavitev del na vaškem domu
- domačinki: Pepa in Marika
- Dramska skupina KŠTD Prešnica: Ku lunca pade na tjermin
- in še marsikaj…
-Zabava z Navihanimi Lisjaki!
....

Vstopnine ne bo!
Za vsakega obiskovalca golaž priznane lovske družine Rudež.

Vljudno vabljeni!

Vaščani Klanca

Pasica
 

junij 2011

  GRADNJA VAŠKEGA DOMA - fotografije   klikni

 
V Klancu se je začela "pravljica" 
                                                                                                  
V vasi smo po dolgem pričakovanju začeli graditi dom. Toda ni bilo vse tako lahko, kot sedaj zgleda. Na volitvah smo se slabo odrezali. Župan se nas je odrekel. Vaški dom so črtali tudi iz občinskega proračuna. Nismo vedeli kako naprej. Takoj po Novem letu smo sklicali sestanek vaščanov. Sestanka se ni udeležilo veliko ljudi. Dolgo smo razpravljali kako naprej, ni bilo druge poti, kot da se lotimo gradnje sami. Začeli smo z akcijo. Zelo hitro smo pridobili nekaj sponzorjev, ki so nam ogromno pomagali:
- Resinovič s.p. nam je napravil izkop,
- Kraški zidar nam je dal kamenje, da smo utrdili teren,
- Kamnolom Anhovo nam je doniral pesek in betonsko mešanico,
- Cestno podjetje Koper nam je zagotovilo prevoz materiala,
- Babič s.p. nam je izposodil mešalec,
- Občina Hrpelje-Kozina pa je prispevala za ves ostali material.

Po vseh zapletih z vaškim domom smo se bali kako se bodo odzvali vaščani. Ni se bilo treba bati, odziv je bil neverjeten.
"rabute" se je udeležilo vse, staro in mlado, bilo nas je več kot 25. Delali smo s tako vnemo, da se je takoj videlo, da vaški dom bo!

Vaščani so delali s tako vnemo, da se zvečer niso hoteli ustaviti.
V hecu sem dejal: "Če se ne ustavite, bom poklical policijo!"

Ko to pišem, smo že pri strehi.

V imenu KS Klanec se iskreno zahvaljujem vsem, ki so pomagali pri gradnji z delom ali z donacijo.

   Klanec pri Kozini: 27. maj 2011                                                  Predsednik KS Klanec:
                                                                                                                    Bolčič Rado

Tudi v:

Pasica



  Naš Dejan na nastopih na dnevu lipicanca v Lipici in na dnevu parka Škocjanske jame.  


Dejan Memon s svojim mladim konjem pred in po uspešnem nastopu v parku Škocjanske jame. http://www.park-skocjanske-jame.si/cgi-bin/news.cgi?action=detail&id=171&kajje=4

Združenje rejcev lipicanca Slovenije v sodelovanju s Kobilarno Lipica pripravilo tradicionalni Dan lipicanca.

S prireditvijo ob dnevu lipicanca so v Lipici obeležili praznik lipicanca
22. maja 2011

22. maj
2011

divider

Potem ko so v Lipici v sredo zvečer na predvečer praznika lipicanca, ki ga obeležujemo 19. maja, slavnostno odprli nov muzej lipicanca Lipikum, so danes ob 15. uri skupaj z Združenjem rejcev lipicanca pripravili že tradicionalni Dan lipicanca. Obiskovalci so tako lahko danes v lipiški prireditveni jahalnici, kjer sicer vsak torek, petek in nedeljo poteka redna predstava lipiške klasične šole jahanja, poleg lipiških lepotcev izjemoma občudovali tudi nastope in predstavitve lipicance iz vse Slovenije. Prireditev si je ogledala tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, ki je obisk v Lipici izkoristila tudi za ogled novo odprtega muzeja lipicanca Lipikum in finalne preizkušnje svetovnega pokala v preskakovanju ovir, ki ga ta vikend gostijo v Lipici.

 Več na: http://www.lipica.org/si/domov/kobilarna?id=196



Predstavila se je tudi promocijska kvadrilja jahačev Združenja rejcev lipicanca, pod vodstvom trenerja Žarka Kariža, s show točko Trije cvetovi, v kateri sta ob štirih jahačih nastopila tudi jahačica v beli poročni obleki in črno bel psiček.

 

Nastopi so bili res zelo zanimivi, zlasti pa točka Trije cvetovi (na fotografiji-foto Janja Martinčič).


Fotografije in film na DVD zgoščenkah dobite pri Bogdanu na št. 14.


klikni


  PONOS - LEPOTA - POGUM: LIPICA V LJUBLJANI, je bilo na RTV SLO v NEDELJO,  17. aprila 2011  

http://www.rtvslo.si/spored/modload.php?&c_mod=rspored-v2&izbran_dan=2011-04-17&izbran_program=1

     USPEŠEN NASTOP LIPICANCEV OB GLASBI 11. MARCA V DVORANI STOŽICE V LJUBLJANI    

S svojimi jahači, konji in vozovi je v predstavi sodelovalo Združenje rejcev lipicanca Slovenije.
Pod trenerjem Žarkom Karižem je nastopil tudi naš vaščan Dejan Memon na svojem konju in konj Siglavy lastnice Drage Štiblar Martinčič.

Več na straneh Kobilarne Lipica: http://www.lipica.org/si/medijsko-sredisce/sporocila-za-javnost/302?id=123 in Združenje rejcev lipicanca Slovenije.

http://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/foto-lipicanci-v-ljubljani-pokazali-ponos-lepoto-in-pogum/252917

http://www.dnevnik.si/video/6648


PUSTOVANJE 2011
Dolgo smo po vasi ljudi obiskovali in res veliko so nam vaščani dali. Zvečer  pa  pod ogrevanim  šotorom  na  placu sz FRTAJO, ZELJEM sz  KLOBASO  in  KAR NEKAJ GLAŽOV  DOBRE KAPLJICE v sebe pobasali. 

Z žalostjo od pusta smo se poslovili v upanju, da v kratkem VAŠKI DOM  bomo le zgradili.

   Reportažo si lahko ogledate na spletu v arhivu MMC RTV SLO   s klikom na http://tvslo.si/predvajaj/na-vrtu/ava2.68797559/  

 



 

 

   OPASILO NA VAŠKI PRAZNIK SV. PETRA  v nedeljo 3. julija 2011, pri novem vaškem domu.

 Ob 17. uri se bo pričela fotografska predstavitev del na vaškem domu. Nastopila bo igralska skupina iz sosednje vasi Prešnica, s komedijo "Ku lwnca pade na tjrmin", komedijo pripravljajo tudi domačini, mladina vadi na instrumente in opeva grla, tudi ansambel  Lisjaki se pripravljajo na nastop. Priznana lovska družina Rudež pripravlja slasten golaž. Vaščani so začasno prekinili gradnjo doma in pripravili vse potrebno za srečanje. Poslali so vabila  povabljencem; starejših vaščanov, sponzorjev in visokih gostov ter ostalih, itd.....
 

  Vljudno vabljeni!

 


VABILO NA OPASILO - KLANEC 2011, nedelja, 3. julij 2011

Že v prejšnji številki glasila ste lahko prebrali, da v Klancu zidamo nov vaški dom. Z veliko zagnanostjo, delavnostjo in veliko dobre volje vaščanov, raste ta dom, kot goba po dežju.
Vabimo vas, da se prepričate na lastne oči in se poveselite z nami na dan našega opasila:
- sveta maša,

 ob 17.00 uri kulturni program:
- predstavitev del na vaškem domu
- domačinki: Pepa in Marika
- Dramska skupina KŠTD Prešnica: Ku lunca pade na tjermin
- in še marsikaj…
-Zabava z Navihanimi Lisjaki!
....

Vstopnine ne bo!
Za vsakega obiskovalca golaž priznane lovske družine Rudež.

Vljudno vabljeni!

Vaščani Klanca

Pasica
 

junij 2011


     OPASILO ob vaškem prazniku sv. Petra  je bilo v soboto 3. julija  2010   fotografije so na: (klikni) 

Zabavali so nas Navihani Lisjaki in hecni vaški pupi z moškim, ki so tudi program povezovale. Vaška mladina je nekaj zaigrala na inštrumente in tudi zapela. Na stojnicah se je za pod zob dobilo in tudi pri Vesni nekaj koristnega in za oko nakupilo. Pijača je tekla dol po ramponu iz Bara Jernej, jedača pa je bila iz Milanovega bakrenega kotla. fotke so na  

DVD in fotografije dobite pri Bogdan Martinčič, Klanec 14.

********************************

   Elegantna konja sta vzbudila pozornost predvsem najmlajših.

Prikupna eleganca  www.vecer.com/clanek2010070505555485

  klikni in si oglej nastop!

 V Mariboru sta nastopila Dejan Memon in Grega Turk, v okviru prireditev Lent 2010. V dveh nastopih v dresurnem jahanju sta navdušila publiko in organizatorje. Dejan je jahal na Dragičinem konju, nastop pa je bil  voden od trenerja Združenja rejcev lipicanca Slovenije, Žarka Kariža.

 

    ISKRENA ZAHVALA  RTV SLO in Regionalnemu RTV centru Maribor 

Spoštovana ekipa in sodelavci RTV SLO - Regionalni RTV center Maribor,

Zahvaljujemo se Vam  za res zelo zanimivo predstavitev dreves v naši vasi.

V Vaši reportaži ste z neverjetno novinarsko spretnostjo, ob podpori čudovitih profesionalnih posnetkov in dobre montaže, ustvarili enkratno delo, ki ga bomo še dolgo pomnili in nosili v naših srcih.

Hvala!

Vaščani

   Reportažo si lahko ogledate na spletu v arhivu MMC RTV SLO   s klikom na http://tvslo.si/predvajaj/na-vrtu/ava2.68797559/  

 


   Devetminutno zelo zanimivo in zaradi tega izjemoma podaljšano reportažo o vaških drevesih bo RTV SLO predvajala na 1. programu v soboto, 8. maja v SOBOTNEM POPOLDNEVU v oddaji NA VRTU, s pričetkom ob 17.40 uri.

O lipi je povedala ga. Mirjam Grkič  iz  ZAVODA ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE, OE Nova Gorica, nastopila sva 89 letni bivši gozdar in lovski čuvaj g. Jože Rudež in moja malenkost (Bogdan Martinčič). Spraševala nas je novinarka TV Slovenija - Regionalni RTV center Maribor, Dragica Vujanovič. Vse to (in moje jecljanje) je zabeležila simpatična snemalna ekipa TV Maribor. Zgodovinske fotografije je posodil g. Kristjan Zidar.
http://www.rtvslo.si/sobotnopopoldne

  Fotografije s snemanja reportaže v Klancu pri Kozini, dne 21. 4. 2010  (foto: Bogdan Martinčič) 

 

Oddaja NA VRTU je na sporedu vsako  soboto ob 17.40 na 1. programu TV Slovenija  v sklopu oddaje SOBOTNO POPOLDNE .

 Posnetke iz naše vasi pa bo  TVS predvajala v soboto, 8. maja. 

Oglejte si spletne strani:

 http://www.rtvslo.si/sobotnopopoldne 

http://www.rtvslo.si/sobotnopopoldne/na_vrtu

(priredil Bogdan)
 


   Praznovanje 1. maja   

Majske prireditve v Klancu

Spet prišel je maj,
visoko, vitko smreko v našem gozdu smo poiskali,
posekali smo jo in jo v vas pripeljali.
Na placu smo jo olupili, jo z vencem in zastavo okrasili
ter MLAJ na most nad Glinščico pritrdili.

Večer pred praznikom smo pod cerkvijo velik KRES zakurili
in ob njem rajali ter se veselili.
Ob ognju smo se greli, pogovarjali, pili in jeli,
pa tudi nekaj pesmi smo lepo zapeli.

Še dobro nismo se naspali,
ko godbeniki so nas zjutraj na 1. maj na noge dali.
Brkinska godba 2000 nas je obiskala,
pred tem se je pod našo stoletno lipo,
zaradi fotografiranja zadržala,
in nato od cerkve v hoji do vasi BUDNICE igrala. 

Na placu pod mlajem vaščani smo se zbrali
in ubrano glasbo godbe poslušali.
Veliko aplavza smo jim namenili
in z domačimi sladkarijami pogostili. 

Na placu sredi vasi, kljub burji, naš mlaj še vedno trdno stoji,
naj to velja tudi za naše pridne, vaške ljudi.

Bogdan


  Čistilna akcija 

V soboto, 17. aprila  2010 smo v Klancu uspešno izvedli čistilno akcijo. Udeležilo se je veliko domačinov, ki so očistili področje pod in ob cesti nad Botačem in področje pod cerkvijo ter levim pritokom Glinščice. Za mostom ob cesti smo postavili tudi ograjo, ki naj bi ščitila pred odlaganjem smeti v sotesko Glinščice v Botaču , kjer pa je ostalo še veliko smeti.

 



   Sestanek  KS in ŠKTD Glinščica Klanec  

klikni!
Fotografija: B. Martinčič


 

Krajevna skupnost Klanec                                                                                                                         ŠKTD Glinščica Klanec

Klanec 39                                                                                                                                                   Klanec 17/a

6240 Kozina                                                                                                                                               6240 Kozina

VABILO

Dne 08.04.2010 ob 19.00 bo v prostorih KS KLANEC  potekal 1. letni sestanek pod okriljem KS KLANEC in ŠKTD GLINŠČICA KLANEC.

V imenu obeh organizacij vas vabimo, da se sestanka udeležite v čim večjem številu, saj je veliko odprtih vprašanj glede dogajanja in stanja nekaterih stvari v vasi in tudi z vaše strani se porajajo marsikatera vprašanja in predlogi. Zato pridite in jih delite z nami.

I. DNEVNI RED KS Klanec

a/ predstavitev dela in planov KS Klanec za leto 2010

b/ problematika, vaša vprašanja in predlogi v zvezi z vasjo Klanec

c/ razno

II. DNEVNI RED ŠKTD GLINŠČICA KLANEC

a/ obstoj in delovanje ŠKTD Glinščica Klanec v letu 2010

b/ razno

Še enkrat vas vabimo, da se sestanka udeležite v čim večjem številu, da s skupnimi močmi najdemo pot, ki bi ponovno pripeljala nov veter v našo vas, saj zadnje čase pri nas pustoši tišina.

 

OBVESTILO
Do 29.04.2010 lahko odlagate  na kres vse lesene stvari ( deske, omare,…) in ostalo vejevje. Prosimo vas, da stvari zložite na kup in ne pustite razmetane vse naokoli.

Lep pozdrav   KS Klanec & ŠKTD Glinščica Klanec


   PUST 2010       tudi v občinskem  GLASILU 

V soboto pred pustom smo se zbrali,
da bi vse vaščane obiskali.


Veliko dobrot so nam podarili,
plesali, peli, jeli smo in pili

ter pozno v noči pustno rajanje končali.

Pusta našega smo v sredo z žalostjo zažgali

in njegov pepel v dolino Glinščice poslali.

 

  Zgočenko s fotografijami lahko dobite pri Radotu, Vesni in Dragici.

   nazaj na vrh  


Fotografije Krajinskega parka Dolina Glinščice (Val Rosandra)

Vodna črpalke na paro 

PROPADAJOČE POSLOPJE VODNE ČRPALKE

Predstavitev ŠKTD Glinščica na dnevih gasilstva v Materiji
Foto: Bogdan 

  Nikar ne porušite »naše« tehnične dediščine, vodne črpalke na paro - »Pompe«!!!!    



Pompa prej in potem.

  SESTANEK O ČRPALKI PRI ŽUPANU   15. julija 2009

Foto:Bogdan
Važni zaključki:
- Slovenske železnice naj objekt zemljiško knjižno uredijo in pričnejo s postopkom prodaje objekta.
- Občina bi uveljavljala predkupno pravico za odkup objekta ter ga predala Krajevni skupnosti Klanec, v kolikor bo za to interes tako krajevne skupnosti kot občine.
- Objekt naj bi se saniral, lahko bi se v njem uredila železniška razstava ali pa bi se uporabljal za kulturne in druge namene.

Dragi vaščani, odločitev je tudi na naši strani!

Več na: http://www.klanec.si/klanec_POMPA.htm
http://www.hrpelje-kozina.si/cms/images/stories/GLASILO/SEPTEMBER.pdf na strani 3
http://www.hrpelje-kozina.si/cms/images/stories/GLASILO/glasilo_julijavgust%2009.pdf  na strani 14 in 15


   Gradbena dela pod Klanskim mostom, na novem mostičku nad slapom in bregovih Glinščice.     

Utrjevanje brežin vodotoka Glinščice pod mostom
 

   Klansko opasilo (tradicionalni vaški praznik) smo praznovali letos (2009) pod mostom.    

Pred dežjem smo se zatekli pod most in se kljub temu lepo imeli, ker smo pili in finu jeli. Obiskali so nas tudi radovedni polhi. Malo je bilo prepiha in tudi mokrote, zato so bile vesele le vaške "krote" (uvožene žabe). Kuhinjo, ki jo je vodil naš Zvone, smo imeli pod eno "kolonjo", menza z aparatom za pivo in otroška risalnica, pa je bila na malem obnovljenem mostičku nad Glinščico, pod drugo kolonjo.

 

 

 
 


Oglejte si fotografije: PRAZNOVANJE 1. MAJA 2009 in PRAZNOVANJE 8. MARCA 2009

NA FEŠTI OB PRZNVANJU ŽJNSK  in predvsm muoškh pr Radotu, v isti šiši kuot za pusta, smo se jmjele zelu lepu. Muoški su nm šenkali - ruožce in vsi su muočnu htjeli z nami pljesati ob hrmoniki. Zelu malu jh je hdilu kdt cgrete, kr su muočnu čakli na vrstuo z pljes.
Tiste žjnske, kj nisu pršle jm bu lhku stršnu žou, sj nm je veliku vsga vstalu, tudi muoških.

Kljnčanske žjnske jn punce.


PUST V KLANCU 2009


OBISKAL NAS JE BOŽIČEK

 

več na: ŠKTD Glinščica



Fotografije Krajinskega parka Dolina Glinščice (Val Rosandra)

Vodna črpalke na paro 

PROPADAJOČE POSLOPJE VODNE ČRPALKE

Predstavitev ŠKTD Glinščica na dnevih gasilstva v Materiji

Arhiv obvestil


   KS Klanec in ŠKTD Glinščica Klanec 

Krajevna skupnost Klanec in Športno, kulturno in turistično društvo Klanec sta uspešno izvršila vsakoletno spomladansko čistilno akcijo v področju pod Kozino.
Burja nam prinaša nesnago, ko zapiha s kozinske smeri proti vasi.
Takrat nam drevesa "plastično" zacvetijo in pod njimi "umetne rožice zadehtijo". 
Vaščane vljudno prosimo, da skrbijo za svoje okolje, s tem da ne mečejo svoje nesnage kjerkoli v naravo, posebno pa ne v Glinščico in njene pritoke ter naj si tudi ustrezno uredijo greznice.

Spoštovani vaščani!

 Spominjam se časov, ko je bila naša vas in njena okolica precej bolj urejena in čista. V potoku, ki je imel večji vodni pretok in veliko več življenja, so regljale in kvakale domače žabe in v njem so živele domače ribice, v bazenih pa so živele večje ribe in to v čistejši vodi kot je danes, v pritokih smo lovili potočne rake in se v njih celo kopali.
Sedaj vsega tega ni več in zgleda, da nam je vseeno v kakšnem okolju živimo.
(Bogdan)


Zahvaljujemo se karikaturistu Marku Kočevarju za izposojo njegove karikature, s katero je na šaljiv način prikazal dejansko stanje, ki velja tudi pri nas. Več njegovih karikatur si lahko ogledate na: http://www.najdi.si/charicatures (Upamo, da nam ne bosta zamerila Najdi.si in avtor.)

Foto: Bogdan 

Kras je izredno občutljivo področje, ki ga je potrebno zelo skrbno varovati.
Torej, skrbimo za okolje v katerem živimo in ga pustimo našim zanamcem vsaj takega, kot smo dobili v uporabo od naših prednikov.

Naši otroci nam bodo zato zelo, zelo hvaležni.

Vsa ta nesnaga potuje od nas po Glinščici v našo sotesko Botač in nato na italijansko stran, v prečudoviti naravni park Dolino Glinščice (italjansko Val Rosandra), ki ga tamkajšnji prebivalci znajo prav posebno skrbno negovati (lahko bi nam bili za vzgled). 15. maja 2008 so ob svečanosti v občini Dolina in mašo v cerkvici Marija na pečeh zaključili urejanje parka s pomočjo Evropske skupnosti

Tako pa zgleda naš park! http://www.mula.si/galerija_smeti_lokacija2.htm
http://www.mula.si/ozavescanje.htm


PROPADAJOČE POSLOPJE VODNE ČRPALKE NA PARO


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


ZELO NAS BOLI, KER TA TEHNIČNA DEDIŠČINA RAZPADA PRED NAŠIMI OČMI. 

IN MI SMO ŽAL, PRI TEM NEMOČNI.

V teh zgradbah bi lahko uredili tehnični in vaški muzej ter prirejali razstave in kulturne prireditve. Bazeni pa bi lahko služili za razne rekreativne dejavnosti in ribolov(Bogdan).

Na fotografiji s pokopališča v Klancu je prikazan nespoštljiv odnos do sosednjih grobov!!!!

in vasi.


 

   Blagoslov obnovljene cerkve Sv. Petra ob 350. obletnici 

Foto: Ester Mihalič Občinsko glasilo
Cerkveni pevski zbor pred prezbiterijem. Foto Bogdan
Foto:B. Martinčič

 


PRAZNOVANJE 1. MAJA 2009
 

več na:


PRAZNOVANJE 8. MARCA 2009
Oglejte si fotografije: PRAZNOVANJE 8. MARCA 2009

NA FEŠTI OB PRZNVANJU ŽJNSK  in predvsm muoškh pr Radotu, v isti šiši kuot za pusta, smo se jmjele zelu lepu. Muoški su nm šenkali - ruožce in vsi su muočnu htjeli z nami pljesati ob hrmoniki. Zelu malu jh je hdilu kdt cgrete, kr su muočnu čakli na vrstuo z pljes.
Tiste žjnske, kj nisu pršle jm bu lhku stršnu žou, sj nm je veliku vsga ustalu, tudi muoških.

Kljnčanske žjnske jn punce.


PUST V KLANCU 2009

 

Doro in Oskar  pri pletju in okopavanju koruze v Klancu.

 


 

  OB 80. OBLETNICI TONETA PAVČKA

   ISKRENE ČESTITKE OB JUBILEJU, DRAGI NAŠ TONE!  Ponosni smo, ker Vas poznamo.

 

Delček pogovora s Tonetom Pavčkom v oddaji INTERVJU  na TV Slovenija, v nedeljo, 7. septembra 2008

http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/tone-pavcek/

"Ne vem, če nas gleda (soproga Marija), mi je pa všeč, da jih je brala in meni so zmeraj očitali, da sem napisal premalo ljubezenskih pesmi in da jih skoraj nisem napisal. Pa jih res nisem veliko napisal. In zdaj, pravzaprav ta čudež, da pri teh letih pišeš pa ljubezenske pesmi in to ženi. In so pravzaprav neka erotika poznih let, bi rekel. In je vse, pravzaprav jo gledaš, kako se je postarala, ampak ti jo vidiš nazaj, tisto mladostno, lepo in vidiš, kako daje prt na mizo, kako na mizo postavlja kruh in vino in daje roke v naročje, in sva oba kot neko sozvočje in govor in pol pridejo, čez smrt pozab tisti najini ranjki, prisedejo in smo vsi skup kot liki na Petkovškovi družinski sliki. In je neka harmonija tu in je neskončno lepo."

"Življenje je ne samo svila, je neskončen dar. Vsako obdobje te obdaruje z nečem in meni se zdaj dozdeva, da sem na nekem lepem parobku ali zemlje ali ozare ali vinograda in to večerno sonce sije name in sem osvetljen v obrazu in samo še lahko rečem, kakšna tišina, kakšen mir, kako se lepo vse umirja in kako lepo je, da lahko rečem, hvala naravi in stvarstvu in ljudem, da sem živel, da so bili moji sodobniki in da bom še njih."

**************

O ljubezni ne vem, revež večno zaljubljeni, ničesar.
    Vse kar bi rekel o njej, je neskončno manj, kar bi moralo biti,
    vse kar o njej zamolčujem, je neskončno več, kot mi ona pomeni.
    A je pravzaprav zelo enostavno: rodiš se in umreš, vmes pa -
   - tisto svojo dobo - si želiš zmeraj in neprestano, da bi te imel
kdo rad.

    Iskal sem jo od mladih let dalje, hodil za njo in kdaj tudi z njo,
    bila je pred menoj, ob meni in v meni, vseprisotna,
    hkrati osrečujoča in zmeraj nekako srečno boleča, bližnja in
    daljna, zahtevna, čista, visoka, neumljiva in mnogokrat nedosežna.
    Položena je vsakemu v kri, v um, v srce in v dušo. Je ko milost in
    kot razkošje, kot vera in dvom, a tudi kot strup.
    Pride kot nepotešenost čustev, kot prvinski nagon, kot vnebovzetje.
    Je hrepenenje duha in posvečenje telesa.
    Rodi se v duši, udomi v telesu. Ali drugače rečeno:
    je molitev in daritev.
    In ko je, z neba dežujejo rože.....

**************

“Nekdo je rekel: starost je brodolom.
Jaz pa mislim, da je samo drugačen lom svetlobe;
svet je lahko enako lep, kakor je lahko lepo leto v vseh letnih časih.
Življenje je lepo v vseh obdobjih - in ga radi živimo.”
  Tone Pavček

 

Vaški otroci pred Matevževo oz. Pavčkovo hišo ob postavitvi mlaja 2008.


Prijetna so srečanja in pogovori s Tonetom.

Všeč so mi bili njegovi ljubeznivi nagovori v rimah in njegov močan globok ter zelo prijazen glas in vedno nasmejan obraz, ki ga vaški otroci, v tistih časih nismo bili deležni od vaščanov. Še posebno pa mi je ostalo v spominu, kako se je Tone ljubeznivo pogovarjal s soprogo, njenimi starši in posebno s svojima otrokoma ter pozneje z vnučkom.

Z družino je redno prihajal na obisk v bližnjo hišo k "noni Iji in nonotu Guštinu" (v Jijino ali Matevževo hišo) k staršem soproge Marije oz. v njeno rojstno hišo. Ob njihovih obiskih v Klancu in šolskih počitnicah, sem se igral s hčerko Saško in sinom Maretom.

V študentskih časih sem Pavčkove večkrat obiskal na njihovem domu v Ljubljani in na Seči, kjer mi je Tone, ob pršutu in kozarcu njegovega refoška, s ponosom pripovedoval o delu v vinogradu in okolici.

V mladosti sem prebral veliko knjig, najraje pa sem prebiral njegove pesmi, posebno všeč mi je bila ilustrirana knjiga z verzi Juri Muri v Afriki (l. 1958), ki mi jo je ob izidu sam podaril. Globoko se me je dotaknila njegova pesem, v Čitanki, iz mojih šolskih klopi: Zakaj so breze bele.

Bogdan
 

Tone Pavček: ZAKAJ SO BREZE BELE

Bil je čas, ko breze črne so bilé ko kozji rog
in v tem času je imela mati pet otrok.

To bilí so čudni fantje, nagajivi kar se da.
Takih ne dobiš, četudi bi obredel pol sveta.

Prvi fant se le potepa,
drugi dan in noč prespi,
potlej dva sta pretepača,
peti pa nič prida ni.

Uboga mati, stara mati, kaj naj reva naredi.
Dolgo tiho je trpela, a nekoč se razjezi:

"O grdobe moje grde,
kaj za vas vse pretrpim.
O, le kje je kakšna breza,
da vam hlače izprašim?!"

In tedaj, o čudo čudno! - v mraku breza zablešči.
Od tedaj so breze bele, kot so še današnje dni.

A po moje stvar je taka: zdaj spet črne so lahko -
pridni so pri nas otroci, da nikoli še tako....

Rad sem hodil na "lov" z "našim nonotom" Guštinom (tako ga je Tone imenoval), v Matevževo dolino. Veliko sem izvedel od lovskega čuvaja Guština o naravi in okolju v katerem sem živel. Nona Ija, ki je veljala za razgledano in zato nekoliko čudaško za vaščane, pa mi je dala veliko knjig in koristnih nasvetov, ki sem jih kasneje upošteval v svojem življenju.    

   Matevževa dolina

V poletnih mesecih sem jima pomagal pri pašnji živine in spravilu sena, v hladnejših časih pa sem jima prinašal iz štale drva za kurjavo in ob toploti teh drv, poslušal njune zanimive  pripovedke.

Na nekem obisku pri Pavčkovih v Ljubljani, ko sem jim popravil električno napeljavo, mi je Tone, ki je takrat delal v Cankarjevi založbi, ponudil na izbiro več knjig, med njimi sta bili pesniška zbirka Pesmi štirih in kuharska knjiga. Izbral sem kuharsko knjigo, ker je ravno takrat imela teta rojstni dan in nisem imel denarja, da bi ji jo kupil. Pozneje mi je bilo zato izredno žal za zbirko in tudi nekoliko sram me je bilo pred Tonetom (le kaj si je mislil?), ker nisem izbral njegovih pesmi.

Bogdan    

 Tone Pavček: DROBTINICE

Treba je mnogo preprostih besed kakor KRUH, LJUBEZEN, DOBROTA,
da ne bi slepi v temi na križpotjih zašli s pravega pota.

Na svetu si, da gledaš SONCE.
Na svetu si, da greš za SONCEM.
Na svetu si, da sam SI SONCE
in da s sveta odganjaš - SENCE.

Nobena pot ni ravna,
nobena pot ni revna,
a vsaka je zahtevna
in tvoja ena sama - GLAVNA.

Toplo je sonce, topla jopica,
topla prijazna beseda,
a najbolj topla deklica,
ko me s srcem pogleda.

Vse bolnišnice so nezdravo bele
z vonjem po potu in jodu,
a vse porodnišnice vesele,
kljub otroškemu joku.

Človek ne dozori do svojega
do svojega obraza
brez smeha in čenčarij
in ne brez poraza.

Sonce je dolžno, da sveti nam,
otrok, da pomaga očetu,
a edina dolžnost naših mam je ta,
da so dolgo na svetu.

Tisoč in tisoč zvezd je nad nami,
tisoč in tisoč zvez med nami,
da gre po svetu - rama ob rami -
svetloba z nami.

Vse teče, teče in se stiša v tišino.
Samo hiša, v kateri duh biva, je neminljiva.


Tone Pavček

Samovprašanja in odgovori

Prvo vprašanje, o tem, kdaj sem napisal prvo pesem.
Lahko bi rekel, da je to prva pesem, ki je bila objavljena, to je bilo pri mojih sedemnajstih letih v nekdanji Mladinski reviji, a tiste pesmi ne cenim in mislim,da ni bila prava pesem. Torej, vprašanje je, kaj poimenujem z visokim imenom pesem. Če sem že v ljudski šoli, sedanji in nekdanji moji gimnaziji pri svojih dvanajstih, trinajstih letih pisal nekakšne verze, je bilo to daleč od poezije. Prvo pesem zato imenujem Pesem o zvezdah, ki je bila napisana enkrat po moji maturi in je objavljena kot zadnja pesem v zbirki Pesmi štirih.
Drugo vprašanje hoče vedeti, kaj me je navdušilo za pisanje pesmi.
Nič posebnega in vse posebno. Rad sem bral, rad sem bil sam in hotel sem poimenovati tisto, o čemer sem mislil, sanjal, doživljal. Morda je bilo vmes tudi kaj letom primerne važnosti in prsenja, da bi tudi jaz zmogel ustvariti dober verz. Potem pa sem se navadil živeti z besedami, s pesmimi. V gimnaziji sem že pisal veliko, a slabo, potem pa zmeraj manj, ker sem se naučil izbirati, pisati ne več na papir, ampak vase in v sebi. Takrat, ko pride občutek pesmi vate, ko pride in reče, napiši me, je strašno lepo in polno in milostno. Potem pa dostikrat ne gre prav in ne zveni. A zmeraj, kadar zveni, veš, da je prava pesem velik dar in milost. Zato napišeš pesmi malo in zmeraj ostaja v tebi grenak okus, da bi moral pisati bolje, mnogo bolje. Samo res veliki pesniki imajo to moč in milost, da so napisali veliko pesmi. A nič zato. Tudi ena sama pesem, ali zgolj življenje s pesmijo je veliko, zelo veliko.
Tretje vprašanje, kako mi je uspelo biti vsemogoče v življenju: pesnik, prevajalec, urednik.
Ja, žívljenje je dolgo in človek počne marsikaj. V mladosti sem se na kmetih navadil delati, pa mi je delavoljnost ostala. Za pesmi to ni najbolj pomembno, za delo v redakcijah, v gledališču, na radiu, televiziji pa je bilo koristno. Zmeraj sem rad in z veseljem delal. Zato sem tudi veliko prevajal, zlasti ruske pesnike, veliko pisal tudi članke, urejal knjige, zganjal aktivizem kot funkcionar v Društvu pisateljev , v Kulturni skupnosti in celo v nekdanji republiški skupščini. Od vsega dela, priznam, sem imel najraje delo v Mladinskem gledališču, prva leta na televiziji, ko smo res veliko delali, in seveda ves čas pri Cankarjevi založbi. Bil sem tu skoraj dvajset let in mnogo rokopisov in knjig je šlo skoz moje roke, mnogo pomembnih knjig pomembnih avtorjev. Hvaležen sem usodi, da me je po žívahnem in živenem obdobju na televiziji spet vrnila h knjigam in sem tako res žível od knjig in za knjige. Tudi za svoje.
Katera zbirka mi je najbolj všeč?
Med knjigami za odrasle vsekakor Dediščina, ki je izšla dvakrat in za katero sem dobil Prešernovo nagrado. A ne predvsem za to. Bolj mi je draga, ker sem v tistem času premagal obup in našel znova pot v življenje in k poeziji. Med otroškimi knjigami mi je bila dolgo všeč
zlasti Čenčarija, potem pa so prišle še nekatere po njej in zdaj mi je najbližja zadnja - Majnice, fulaste pesmi. Sicer pa se je otrokom priljubil zlasti Juri Muri v Afriki. Napisan je bil davno, že majhni predšolski otroci so ga od nekdaj znali na pamet, risali so ga in uprizarjali in se ga veselili. Mene pa še najbolj veseli, da ga niso nikoli vzeli kot poučno zgodbo, da se je treba umivati.
Potem ko se je Juri Muri v Afriki po mnogih letih od prvega natisa doma naveličal pustote in samote, jo je nedavno drugič mahnil v Afriko. Kako tudi ne! Spomnil se je stare slave in svojih nekdanjih prijateljev in poklical z mobitelom: Jutri po dvanajsti uri pridem k vam. Vaš stari Juri. - Tako je šel drugič v Afriko in doživel mnogo, zelo mnogo in še malo več. Poglavitno pa je bilo, da je zdaj v Afriki našel prijatelja, s katerim sta postala nerazdružljiva. To pa je veliko,rekel bi zelo veliko in še malo več.

Življenjepis
Rodil sem se za svetega Mihaela,vinskega patrona, 29. septembra 1928 v Šentjuriju na Dolenjskem. Pravzaprav sva se rodila dva: jaz in bratec dvojček. Jaz sem bil šibko, bolno, kilavo dete, bratec pa še enkrat večji, še enkrat močnejši korenjak. Umrl je na dan najinega rojstva in mi zapustil svoje neizrabljene talente in naročilo, naj živim še zanj. Od tod nemara vitalizem v meni. Doma smo imeli vinograd in kos njive, sicer pa sta nas mučili revščina in lakota po zemlji. Od tod nemara moje potohodstvo k zemlji in iskanje njene večnosti v življenjskem minevanju.
V prvi razred osnovne šole sem hodil v Mirno Peč in za zmeraj se mi je priljubila lepa pot v šolo in priskutila sama šola. Na žalost sem to pot izgubil že naslednje leto, ko so me spravili z naših dolenjskih gričev k nunam v ljubljanski internat Marijanišče. V Ljubljani sem
končal tudi klasično gimnazijo in maturiral leta 1948. Vmes sem bil dve leti in pol med vojno doma na Dolenjskem, kjer sem pri žlahti kmetoval, odrasel iz dečka v mladeniča in skusil grozo vojne in vsesplošnega nasilja. A vendar: zemlja je drugič in za zmeraj stopila vame, da sem ji ostal zvest kot njen častilec in obdelovalec, kot vinogradnik in oljkar do danes.
Po maturi sem se vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani, diplomiral, vendar nikoli nisem delal v pravnih službah. Bil sem novinar pri časopisih, na radiu in televiziji, ravnatelj Slovenskega mladinskega gledališča, dvajset let do upokojitve pa glavni urednik pri Cankarjevi
založbi v Ljubljani.
Knjige so v moje življenje prišle pozno, šele s študijem in z zaposlitvijo,da bi mi postale za zmeraj sobesednice in sopotnice v prijazni družbi in celo v službi. Utrjevale so me v besedi, tuji in svoji, še zlasti v besedi besed - v pesmi. Prve pesmi sem objavil kot
gimnazijec, prvo knjigo pesmi tiskal skupaj s tovariši
(Kajetanom Kovičem, Janezom Menartom in Cirilom Zlobcem)
Pesmi štirih 1953.
Doslej je izšlo okrog petnajst knjig poezije, med katerimi cenim zlasti Dediščino (1983,1984), nagrajeno s Prešernovo nagrado, in dvakrat toliko knjig pesmi za otroke. Nekatere od njih so doživele veliko izdaj in visoke naklade -Juri Muri v Afriki, Vrtiljak, Majnice. Več izborov moje poezije je izšlo tudi v tujih jezikih.
V poeziji sem iskal skladje zvoka in podob v sebi in zunaj sebe za odkrivanje večnega nemira med rojstvom in smrtjo ter človekovega iskanja smisla in svetosti življenja. O tem govorita tudi dve knjigi esejev Čas duše, čas telesa.
Mnogo sem prevajal tujo poezijo, zlasti iz ruščine. V knjigah so izšli prevodi Bloka, Jesenina, Majakovskega, Pasternaka, Cvetajeve, Ahmatove itd. in znameniti gruzinski ep Šote Rustavelija Vitez v tigrovi koži.
V življenju imam najraje dvoje: besedo in zemljo. V obeh je mnogo slasti in muke in mnogo ljubezni. Z besedo gradiš stavbo duše, iz zemlje rasteš kot trta, kot vitice trav ali kitice pesmi, da se vate toči veselje vina in neumljiva volja vesolja.

Kje pišem?
Doma, na sprehodu, v avtomobilu, leže v postelji, med hojo po solinah, kjerkoli in kadarkoli pride zahtevna gospa ali navihana deklica - pesem za ene ali za druge. Edino prozo, eseje sem pisal doma, v blok in potem pretipkaval za mizo.
Je več pesmi za otroke kot tistih za odrasle?
Ne pišem več za otroke kot za odrasle, le tako je videti, ker so knjige za otroke izhajale pogosteje, ker so jih ponatiskovali, pa tudi v velikih nakladah so bile natisnjene. Rekel bi, da so izmenoma nastajale enkrat knjige za odrasle, drugič za otroke. Te zadnje so mi pravzaprav nastajale ne toliko iz spominov na otroštvo, kakor iz ohranjenega otroštva v meni. Preigral sem široko skalo motivov od pesmi za najmanjše v pesmih Maček na dopustu ali Juri Muri v
Afriki, pa vse do Majnic, ki opevajo najstništvo. Trenutno je zadnja slikanica Juri Muri drugič v Afriki, pred njo pa je že izšel izbor iz vse dosedanje poezije za otroke Deček gre za soncem in drugi Rasobsednice, ki še čakajo na natis.
Kaj pa nagrade?
O nagradah samo tole: Dobil sem jih veliko,med njimi največjo -Prešernovo, pa dve Levstikovi, Kajuhovo, Trdinovo, pa dve jugoslovanski in sploh - preveč. Zadnjo pred leti za Majnice, nagrado Večernica. A ob vsem tem je treba reči: nagrade niso merilo resničnega uspeha, važneje je, da sam čutiš v sebi odgovornost za napisano in da ostajaš v sebi živ in občutljiv za nove pesmi. ln tudi, da te kdo kdaj bere.
Pravzaprav je to več kot dovolj. Ko sem se rodil, sem bil šibak in slaboten, kazalo je, da ne bom preživel. Potem so mi vse do pubertete govorili zelenika, pa sem vseeno zrastel, bil dovolj dober delavec bodisi doma na vasi, na polju in v štali, bodisi kasneje v šoli, v službi, ali še zdaj, ko vinogradarim in vinarim in še zmeraj kopljem zemljo. Po moje se nisem hotel dokazovati ravno s pesmimi, sem pa zmeraj vsemu in vsem kljuboval - v šoli, v internatih, v službah in v politiki. lskal sem kajpak svoj ton in svoj obraz. Tega sem našel ali vsaj iskal v besedi, v pesmih, v delu.
Vzorniki?
Mnogo jih je, vendar so taki, ki pravijo modro: ne sledi mi, piši po svoje. Bil je in ostal Prešeren, pa Muren, pa ruski pesniki, pa še kdo. Človek se dolgo uči pisati verz, preden postane samo tvoj in tebi podoben. ln ko pišeš, ne misliš na kaj drugega, ne na to, kaj bo
pesem povedala drugim, kako jo bodo sprejeli itd. Važno je, kako odzvanja v tebi in če si izrazil tisto, kar si čutil, da moraš povedati. Zato tudi ne gre za določene teme ali še manj za izbiro tematike. Greš za seboj in pesem gre s tabo. Pa se odkrivaš ti njej in ona tebi. Ko pride kaj hudega v tvoje življenje, kar te še posebej zaznamuje, na primer smrt, hočeš to preseči s pesmijo. Zato je zbirka Dediščina zame prelomna knjiga - v njej sem prišel s smrtjo na ti in ni bila več ne tako strašna in kasneje vse bolj prijazna, kot bi rekel Prešeren.
In še vprašanje, če sem zadovoljen s svojim življenjem?
Ne gre za zadovoljstvo. Gre za hvaležnost, da živim. ln rečem lahko, da rad živim. Tako kot živim in z vsem, kar je bilo, temnega in svetlega, lepega in hudega.Zato pravim:
Življenje, veliko, visoko, večno, rad te imam! Ostani še in še pri meni in z mano! Ali, če rečem s Pasternakom, ki sem ga mnogo in rad prevajal:
Življenje - sestra moja!
To je čisto dovolj!

Tone Pavček

Ljubljana, april 2002

http://www.rtvslo.si/odprtikop/intervju/tone-pavcek/

http://www.siol.net/kultura/novice/2008/09/tone_pavcek_80_let_pesnik_in_kritik_zivljenja.aspx

http://www.slovid.com/videoembed.php?id=2857

http://www.slovid.com/tone%20pavcek%20intervju/2863/video

http://www.youtube.com/watch?v=wgEykBjNNKY

http://www.dol-list.si/2008/09/29/8028/novice/obcine/Tone_Pavcek_80_let__pesnik_in_kritik_zivljenja/

http://www.zupca.net/dnevna_soba/knjiga_meseca/t_pavcek.htm


 Fotografije Krajinskega parka Dolina Glinščice (Val Rosandra) in vodne črpalke na paro  Foto: Bogdan

ter

PROPADAJOČE POSLOPJE VODNE ČRPALKE


 

Predstavitev ŠKTD Glinščica na dnevih gasilstva v Materiji

 Tri članska posadka, katero smo sestavljali Vesna, Bogdan in David, smo se v nedeljo 10. avgusta odpravili na dneve gasilstva v Materijo. Prostovoljno gasilsko društvo je praznovalo visok jubilej – 100 let gasilstva v Materiji in nasploh v občini Hrpelje-Kozina. Obenem pa je bila nedelja popoldan rezervirana za predstavitev in povezovanje med društvi v občini Hrpelje-Kozina. Predstavilo se je veliko društev iz naše občine, med njimi tudi mi – ŠKTD Glinščica Klanec.

Namen predstavitve našega društva je bil, da smo opozorimo nase, predstavimo našo vas, delovanje društva, naše običaje in vse tisto kar nas povezuje in krasi.

Naše društvo je imelo bogato založeno in tudi v lepi luči predstavljeno stojnico. Na njej so bili postavljeni trije ekrani z različno vsebino. Naš montažer, mešalec slike in zvoka Bogdan je predstavitev društva pripravil tako, da so obiskovalci na eni strani uživali ob internetnih straneh in slikah naše vasi, narave, kulturne dediščine in znamenitosti, na drugi strani pa so lahko še v gibljivi sliki (film) spremljali dogodke in različne prireditve, ki jih organiziramo tekom leta. Na razpolago je bila tudi brošura »Klanec«, katero je oblikovalo in izdalo naše društvo, še poseben čar in pridih domačnosti pa so dajali različni izdelki, ki so nastali izpod rok umetnice Vesne. Vsi izdelki so se po vsebini in motivu navezovali na našo vas in okolje, v katerem živimo.

Na prireditvi smo spoznali tudi druga društva in z nekaterimi navezali stike, ki jih bomo v prihodnosti še krepili.

Trojica se je domov vračala zadovoljna, saj je društvo predstavila »kot se šika« in obljublja, da se bo tovrstnih predstavitev še udeležila.

Lep pozdrav iz Klanca,

David Memon



  KLANŠKE NOČI 2008 

PRIREDITEV KLANŠKE NOČI 2008 JE FANTASTIČNO USPELA,
SAJ SE JE PUBLIKA PRI NAS IZREDNO LEPO IMELA.
 

 Oglejte si nekatere utrinke iz letošnjih KLANŠKIH NOČI na strani:   http://www.klanec.si/fotografije_SKTD_Klanec.htm

   

Bilo je res fantastično (FINU in FANJ) organizirano (FUUUL DE BEST in FUUUL KUL!, BIL JE MEGA ŽUR).
Pohvale so prišle iz ust izredno zadovoljnih obiskovalcev, ki so nas počastili z obiskom.

Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni realizaciji KLANŠKIH NOČI (za našo vas izredno velikega projekta), obiskovalcem pa za korekten odnos do našega okolja in vasi, saj ni prišlo do nobenih hujših problemov.

 Ampak, proti koncu smo bili že vsi "muačno zmartrani".
 
Klančani



   ŠKTD Glinščica Klanec  vabi na ogled fotografij:  

POSTAVITEV  MLAJA
 
Prvomajska Budnica

 
Z obiskom
nas je počastila Brkinska godba 2000.


   KS Klanec in ŠKTD Glinščica Klanec 

Krajevna skupnost Klanec in Športno, kulturno in turistično društvo Klanec sta uspešno izvršila vsakoletno spomladansko čistilno akcijo v področju pod Kozino.
Burja nam prinaša nesnago, ko zapiha s kozinske smeri proti vasi.
Takrat nam drevesa "plastično" zacvetijo in pod njimi "umetne rožice zadehtijo".

 
Vaščane vljudno prosimo, da skrbijo za svoje okolje, s tem da ne mečejo svoje nesnage kjerkoli v naravo, posebno pa ne v Glinščico in njene pritoke ter naj si tudi ustrezno uredijo greznice.

Spoštovani vaščani!

 Spominjam se časov, ko je bila naša vas in njena okolica precej bolj urejena in čista. V potoku, ki je imel večji vodni pretok in veliko več življenja, so regljale in kvakale domače žabe in v njem so živele domače ribice, v bazenih pa so živele večje ribe in to v čistejši vodi kot je danes, v pritokih smo lovili potočne rake in se v njih celo kopali.
Sedaj vsega tega ni več in zgleda, da nam je vseeno v kakšnem okolju živimo. (Bogdan)


Zahvaljujemo se karikaturistu Marku Kočevarju za izposojo njegove karikature, s katero je na šaljiv način prikazal dejansko stanje, ki velja tudi pri nas. Več njegovih karikatur si lahko ogledate na: http://www.najdi.si/charicatures (Upamo, da nam ne bosta zamerila Najdi.si in avtor.)

Kras je izredno občutljivo področje, ki ga je potrebno zelo skrbno varovati.
Torej, skrbimo za okolje v katerem živimo in ga pustimo našim zanamcem vsaj takega, kot smo dobili v uporabo od naših prednikov.

Naši otroci nam bodo zato zelo, zelo hvaležni.

Vsa ta nesnaga potuje od nas po Glinščici v našo sotesko Botač in nato na italijansko stran, v prečudoviti naravni park Dolino Glinščice (italjansko Val Rosandra), ki ga tamkajšnji prebivalci znajo prav posebno skrbno negovati (lahko bi nam bili za vzgled). Ravno letos so (15. maja 2008 - ob svečanosti v občini Dolina in mašo v cerkvici Marija na pečeh) s pomočjo Evropske skupnosti zaključili urejanje parka.

Tako pa izgleda naš park!
 


PROPADAJOČE POSLOPJE VODNE ČRPALKE NA PARO


 

 

 

 

 

 

 

 

 

 


ZELO NAS BOLI, KER TA TEHNIČNA DEDIŠČINA RAZPADA PRED NAŠIMI OČMI. 

IN MI SMO ŽAL, PRI TEM NEMOČNI.

V teh zgradbah bi lahko uredili tehnični in vaški muzej ter prirejali razstave in kulturne prireditve. Bazeni pa bi lahko služili za razne rekreativne dejavnosti in ribolov(Bogdan).

Na fotografiji s pokopališča v Klancu je prikazan nespoštljiv odnos do sosednjih grobov!!!!

in vasi.

 

Slon in Sadež - Ma naj bo štrom

A ko se grem na skret uščit,
in me zebe hudo v rit,
ko v kosilu najdem muho
in infekcijo pod pazduho
ko mi ljubico lev v goščavi požre,
in ko na porodni mizi otrok mi umre,
ko sred nevihte me udari grom,
se zaderem: Ma najbo štrom!
Mi smo bend Pijane svine,
dol iz Klanca bliz Kozine, oooooo.
Mel smo vajo dol u kleti,
bli smo vsi total zadeti, oooooo.
Slavc ga žgau je po kitari,
zabliskalo se je v omari,
crklna je varovalka,
bedn nam je blo totala, o o o.
Naj se hitro elektrarna zalaufa,
naj zgradijo TET3,
kaj se bo zgodilo z naravo
pa konkretno jebe se mi!
Muzka brez štrom kitare,
je sam za fotre strare, oooooo.
Kaj nuca mi če sonce sije,
štrom me stokat bol prbije, oooooo.
Kaj mi nuca vreme jasno,
če ne morm ružt glasno,
kaj mi bo nrava cela,
če feršterker mi ne dela, o o o.
Naj se hitro elektrarna zalaufa,
naj zgradijo TET3,
kaj se bo zgodilo z naravo
pa konkretno jebe se mi!
Jebe se mi!…

http://www.undermuza.com/?page=besedilo_odpri&besedilo=1046&lang=sl

   nazaj na vrh  


KRAJEVNA SKUPNOST KLANEC PRI KOZINI, Klanec pri Kozini 34,  6240 KOZINA, predsednik Milan Rudež, GSM: 040 512 917,  Helena Borg helena.borg@amis.net
Spletne strani so v lasti vasi Klanec pri Kozini, 6240 Kozina. Strani urejuje: Bogdan Martinčič. ©
Vse pravice so pridržane. Zadnja sprememba 10.03.2016